VSL sklep III Cp 353/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani del sklepa prve stopnje.

[JEDRO] Če iz dolgovnega seznama ne izhaja, po katerih odločbah o domeri davka in po katerih davčnih obračunih se izterjujejo davčne obveznosti, kdaj so zapadle v plačilo ter od kakšne osnove oz. glavnice, po kakšni stopnji in pravni podlagi so bile obračunane zamudne obresti, ga ni mogoče šteti za izvršilni naslov v smislu 2. odstavka 44. člena Zakona o davčnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje predlog za dovolitev izvršbe zavrglo v delu, v katerem upnik ni predložil odločb, na podlagi katerih zahteva izvršbo (t.j. glede zneska 1,096.992,50 SIT). Zoper ta del sklepa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje upnik in predlaga spremembo oz. razveljavitev. Zatrjuje, da dolgovni seznam ne temelji le na odmernih ali ugotovitvenih odločbah, temveč tudi na davčnih obračunih. Davčni obračun je namreč po 1. odstavku 44. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDP) izivršilni naslov. V primerih, ko davčni zavezanec sam dostavi obračun in je ta pravilen, davčni organ nima razloga, da bi izdal kakršnokoli odločbo ("samaobdavčitev"). Ravno zato so ti obračuni opredeljeni kot izvršilni naslov. Davčni organ izda odločbo o neobračunanem oz. nepravilno obračunanem davku le, če davčni zavezanec ne obračuna oz. nepravilno obračuna davek in ostale dajatve. Le v tem primeru predstavlja izvršilni naslov za prisilno izterjavo davčnega dolga takšna odločba. Prav zato je davčni organ sodišču predložil odločbe le za tisti davčni dolg, ki se izterjuje na podlagi pravnomočnih in izvršiljivih odločb. V primerih, ko je davčni zavezanec dostavil pravilne davčne obračune, davčni organ ni imel razloga za izdajo odločb. Zato je kot izvršilni naslov predložil seznam zaostalih davčnih obveznosti, ki je temeljil na izvršljivih odločbah in izvršljivih davčnih obračunih. Pritožba ni utemeljena. Prisilna izterjava davkov in drugih obveznosti, ki so s posebnimi predpisi dane v izterjavo davčnim organom, se za sporno obdobje opravlja po Zakonu o davčnem postopku (ZDavP). Izvršilni naslov po tem zakonu je sicer poleg odločbe o odmeri davka resda tudi davčni obračun, in če gre za zaostale obveznosti za več let oz. iz različnih odločb, tudi seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega organa, overi pa direktor davčnega organa (1. in 2. odstavek 44. člena ZDavP). Podlaga za dolgovni seznam zaostalih obveznosti so torej odmerne odločbe, pa tudi davčni obračuni. Vendar v konkretnem primeru iz priloženega dolgovnega seznama ni razvidno, da bi bil (razen za tiste davčne obveznosti, za katere je upnik predložil odločbe) sestavljen na podlagi davčnih obračunov. Ker iz njega torej ne izhaja, po katerih davčnih obračunih se izterjujejo sporne obveznosti, kdaj so zapadle v plačilo ter od kakšne osnove oz. glavnice, po kakšni stopnji in pravni podlagi so bile obračunane zamudne obresti, ga ni mogoče šteti za izvršilni naslov v smislu 2. odstavka 44. člena ZDavP. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijani del sklepa prve stopnje (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku).