VSL sklep III Cp 211/98 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Dolžnikov dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o prenosu terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo prenos dolžnikove terjatve, ki jo ima do L. d.d..

Zoper ta sklep se pritožuje L. d.d. in navaja, da dolžnik nima do nje nikakršne terjatve.

Pritožba ni dovoljena.

Čeprav je dolžnikov dolžnik specifičen udeleženec izvršilnega postopka, pa v konkretnem primeru nima pravnega interesa za pritožbo.

Izpodbijani sklep je namreč le posledica pravnomočnega sklepa o rubežu terjatve (ki dolžnikovemu dolžniku prepoveduje, da bi dolžniku poravnal to terjatev) in že zato ne more vplivati na poslabšanje pravnega položaja dolžnikovega dolžnika. Z njim ni ugotovljen obstoj dolžnikove terjatve zoper dolžnikovega dolžnika in še manj dolžnikovemu dolžniku naloženo plačilo zarubljene terjatve. Gre le za prenos v izterjavo oziroma za prenos namesto plačila (iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, za kako vrsto prenosa gre), kjer se položaj dolžnikovega dolžnika v ničemer ne poslabša. S prenosom v izterjavo pridobi upnik le pravico, da namesto dolžnika izterja zarubljeno terjatev (upnik pridobi tu le procesno legitimacijo), pri prenosu namesto izterjave pa je položaj enak kot pri odplačnem odstopu terjatve - dolžnik se prenosu ne more upirati (1. odstavek 438. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Če bo dolžnikov dolžnik mnenja, da dolžniku ničesar ne dolguje, bo moral pač upnik zoper njega vložiti tožbo in tedaj bo dolžnikov dolžnik lahko ugovarjal, da terjatev do njega sploh ne obstaja.

Ker torej z izpodbijanim sklepom niso prizadeti pritožnikovi interesi, je zaradi pomanjkanja pravnega interesa pritožba nedovoljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrglo (367. člen in 3. odstavek 358. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku).