VSM sklep Cpg 85/96 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožbi se ugodi in se sodba zaradi izostanka opr. štev. III Pg 724/93-7 z dne 11.1.1996 po uradni dolžnosti razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje zaradi ponovnega odločanja.

Izrek o pritožbenih stroških se pridrži končni odločbi.

[JEDRO]

Eden izmed pogojev za zamudno sodbo so sklepčne navedbe v tožbi. Sodišče ne izvaja dokazov, vendar če je tožnik priložil tožbi dokaze in so navedbe v tožbi v nasprotju s temi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, sodišče ne izda sodbe na podlagi izostanka. Pač pa mora sodišče prve stopnje ugotavljati sklepčnost zahtevka glede na splošno znana dejstva - med te pa spadajo tudi tako imenovana sodno znana dejstva - to so tista dejstva, ki so sodišču znana iz kakšnega drugega sodnega poslovanja, na primer iz stečajnega postopka, kazenskega postopka, zemljiške knjige ali sodnega registra. Pravdni postopek se nadaljuje med istima strankama tudi, če je katera izmed pravdnih strank med pravdo odtujila stvar ali pravico (na primer odstop terjatve). Po določilu 3.odst 45. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRL štev. 84/89 - ZPPSL) mora sodišče, ki odloča o terjatvah po zaključeni prisilni poravnavi, upoštevati pogoje iz sklenjene prisilne poravnave.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka se je pravočasno pritožila zoper sodbo zaradi izostanka zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Navedeno kršitev vidi tožena stranka v okoliščini, da je tožeča stranka med pravdo sklenila pogodbo o odstopu terjatve s Skladom RS za razvoj in ni več aktivno legitimirana. Prav tako je podana kršitev postopka, ker sodišče ni navedlo, katere dokaze je izvedlo in sodbe ni mogoče preizkusiti.

Tožeča stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe in se pri tem sklicevala na 1.odstavek 195. člena ZPP, saj je prišlo do odstopa terjatve šele med pravdo. Do subjektivne spremembe tožbe po predlogu tožnice pa ni prišlo, ker toženka ni izjavila soglasja.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Niso sicer uspešna pritožbena izvajanja o aktivni legitimaciji tožeče stranke glede na določilo 1. odstavka 195. člena ZPP, ki določa, da se lahko nadaljuje pravdni postopek med istima strankama tudi, če je katera izmed pravdnih strank med pravdo odtujila stvar ali pravico.

Prav tak primer pa pomeni odstop terjatve. Prav tako tožena stranka neuspešno graja prvostopno odločbo, češ da nima navedb o izvedenih dokazih. Pogoj za zamudno sodbo so že sklepčne navedbe v tožbi.

Sodišče ne izvaja dokazov, vendar če je tožnik priložil tožbi dokaze in so navedbe v tožbi v nasprotju s temi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, sodišče ne izda sodbe na podlagi izostanka.

Pač pa bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati sklepčnost zahtevka glede na splošno znana dejstva - med te pa spadajo tudi takoimenovana sodno znana dejstva - to so tista dejstva, ki so sodišču znana iz kakšnega drugega sodnega poslovanja, na primer iz stečajnega postopka, kazenskega postopka, zemljiške knjige ali sodnega registra.

V tem primeru je isto sodišče (tudi isti oddelek sodišča) izvedel in zaključil v letih 1993 in 1994 postopek prisilne poravnave nad toženo stranko z zmanjšanjem tistih terjatev upnikov, ki so nastale pred začetkom tega postopka - sklep je bil objavljen tudi v Uradnem listu RS. Po določilu 3.odst 45. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRL štev. 84/89 - ZPPSL) mora sodišče, ki odloča o takih terjatvah po zaključeni prisilni poravnavi, upoštevati pogoje iz sklenjene prisilne poravnave. Zato pomeni odločitev prvostopnega sodišče kršitev procesnega in materialnega prava - torej 6. točke 2.odst. 354. člena ZPP ter 45. člena ZPPSL.

V ponovnem postopku bo prvostopno sodišče tudi ugotovilo, ali ni terjatev iz te pravde zajeta tudi v sklep o potrjeni prisilni poravnavi. V takem primeru bi šlo za razsojeno stvar.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/3 ZPP.