VSL sklep III Cpg 33/98 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedKer v postopku prisilne poravnave ni ustreznega procesnega mehanizma za ugotavljanje neprijavljenih terjatev, mora upnica ugotovitev takšne terjatve zahtevati v pravdi (z ustrezno tožbo). Predsednica poravnalnega senata prvostopnega sodišča je zavrgla "prijavo terjatve" upnice z dne 24.11.1997, ker naj bi bila vložena prepozno.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep III Cpg 33/98 · Višje sodišče v Ljubljani: Ker upnica svoje terjatve (po lastnih navedbah) ni prijavila v postopku prisilne poravnave, njena terjatev ne more šteti za ugotovljeno. Zato je pravilno (v skladu s 3. odstavkom 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)) predlagala, da sodišče ugotovi obstoj njene terjatve in jo dolžniku naloži v plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Ker v postopku prisilne poravnave ni ustreznega procesnega mehanizma za ugotavljanje neprijavljenih terjatev, mora upnica ugotovitev takšne terjatve zahtevati v pravdi (z ustrezno tožbo).
[OBRAZLOŽITEV]
Predsednica poravnalnega senata prvostopnega sodišča je zavrgla "prijavo terjatve" upnice z dne 24.11.1997, ker naj bi bila vložena prepozno.
Upnica se je proti takšnemu sklepu pritožila (po pooblaščeni odvetnici). Uveljavljala je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za "priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom".
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ocenjuje, da pri vlogi upnice z dne 24.11.1997 ne gre za prijavo terjatve, ampak za "predlog za priznanje terjatve", kot jo je tudi sama poimenovala, saj iz njene vsebine (pod točko II.) izhaja, da upnica svoje terjatve ni prijavila v postopku prisilne poravnave in da je ravno zato predlagala, da jo sodišče prve stopnje ugotovi v skladu s sklepom o potrditvi prisilne poravnave. Ker torej ne gre za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave, tudi ni mogoče ugotoviti, da prijava ni bila vložena pravočasno.
Ker upnica svoje terjatve (po lastnih navedbah) ni prijavila v postopku prisilne poravnave, njena terjatev ne more šteti za ugotovljeno. Zato je pravilno (v skladu s 3. odstavkom 64. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)) predlagala, da sodišče ugotovi obstoj njene terjatve in jo dolžniku naloži v plačilo v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave.
Vendar pa je ugotovitev svoje terjatve napačno predlagala v postopku prisilne poravnave, saj v njem ni ustreznega procesnega mehanizma za ugotavljanje neprijavljenih terjatev.
Tako se pokaže, da je izpodbijani sklep vseeno (čeprav iz drugih razlogov) pravilen. Zato ga je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZPPSL (ob zavrnitvi neutemeljene pritožbe) potrdilo, pri čemer pa bo upnica imela možnost ugotovitve neprijavljene terjatve v pravdnem postopku (z ustrezno tožbo).