VSM sklep Cpg 97/98 · Višje sodišče v Mariboru
Legislator summary
AI generatedPritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Legislator headnote
AI generatedVSM sklep Cpg 97/98 · Višje sodišče v Mariboru: Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO] Gramatikalna razlaga določila 2.odst. 160 člena ZPPSL pomeni, da lahko stečajni upravitelj izračuna za vse bivše delavce del priznane terjatve v enakem in absolutnem znesku - torej v višini treh izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Višina te privilegirane terjatve ni odvisna od daljše ali krajše plačilne zamude in višine obresti.
[OBRAZLOŽITEV] Stečajni upniki - bivši delavci stečajnega dolžnika so se pravočasno pritožili zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je dovolilo izplačilo neizplačnih osebnih dohodkov do višine izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. V pritožbi so navedli, da so privilegirana terjatev tudi obresti od glavne terjatve. Pritožba ni utemeljena. Prvostopno sodišče je pravilno odločilo s sklepom (in ne z odredbo), saj je odločilo o delu upniških terjatev, ki imajo priviligiran status po 160. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93 - v nadaljevanju ZPPSL). Pri tem je tudi pravilno uporabilo materialni zakon. Gramatikalna razlaga določila 2.odst. 160 člena ZPPSL pomeni, da lahko stečajni upravitelj izračuna za vse bivše delavce del priznane terjatve v enakem in absolutnem znesku - torej v višini treh izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. Višina te privilegirane terjatve ni odvisna od daljše ali krajše plačilne zamude in višine obresti. Do enakega zaključka lahko pridemo tudi z razlago zakonodajalčevega namena - namreč, da se za vse bivše delavce v enaki meri olajša socialna stiska v času do glavne razdelitve stečajne mase - vsi dobijo poplačan del prijavljene in priznane terjatve v enaki višini treh izhodiščnih plač po kolektivni pogodbi. S tem tudi odpade sporno vprašanje (ki se lahko reši le v pravdi), od kdaj tečejo zamudne obresti. Res so obresti akcesorna obveznost, ki deli usodo glavne terjatve. To bi prišlo do veljave v primeru, da je delodajalecstečajni dolžnik z zamudo izplačeval plače. Delavci bi priglasili kot upniško terjatev - natekle zamudne obresti. V takem primeru bi bile tudi obresti deležne privilegija iz 160. člena ZPPSL.