VSL sklep III Cp 47/97 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Če je tretji napoten na pravdo, to samo po sebi ni razlog za prekinitev izvršilnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo, ker upnik v skladu s 169. čl. ZIP ni predlagal nove prodaje v enem letu od dneva drugega naroka.

Proti sklepu se upnica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja: Odločitev sodišča prve stopnje bi bila za upnike sprejemljiva le v primeru, če bi ne prišlo do zastoja v izvršilnem postopku. Dejansko je do zastoja prišlo, ker je sodišče prve stopnje na podlagi ugovora tretjih oseb z napotitvijo teh oseb na pravdo dejansko prekinilo izvršilni postopek. To pa ima za posledico, da roki nehajo teči. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da v času, ko se je vodila pravdna zadeva P 819/95 pred Okrajnim sodiščem v K., roki niso tekli.

Sodišče prve stopnje je odločilo kot da bi prekinitve ne bilo.

Nelogično bi bilo, da sodišče tretjega napoti na pravdo na eni strani, po drugi strani pa samo odloči o zadevi. Takšno ravnanje je v nasprotju samo s seboj. Zaradi neracionalne uporabe določila 2. odst.

169. čl. ZIP sodišče privilegira dolžnika in postavlja upnika v neenakovreden položaj.

Pritožba ni utemeljena.

Čl. 56 do 58 ZIP obravnavajo ugovor tretjega, pri čemer je v čl. 57 posebej določen postopek v zvezi z napotitvijo na pravdo. Te določbe ne govore o prekinitvi postopka. V čl. 63 do 67 ZIP je govor o odlogu izvršbe. Po 1. odst. 65. čl. je izvršbo mogoče odložiti tudi na predlog nekoga, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno. Povezava čl. 57 in 65 torej kaže, da napotitev tretjega na pravdo ni razlog za prekinitev postopka. Tretji lahko namreč v takem primeru predlaga odložitev izvršbe. Tretji je torej tisti, ki je zainteresiran, da se izvršba ne nadaljuje. Upniku torej te vrste ovira ni napoti in lahko predlaga novo prodajo v roku iz 2. odst. 169. čl. ZIP. Vse to kaže, da sklicevanje upnika na dejansko prekinitev postopka v ZIP nima podlage. Postopek ni bil prekinjen.

Upnik bi torej v roku lahko predlagal novo prodajo. Ker tega ni storil, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl. 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 380 tč. 2 in čl. 381 istega zakona in v zvezi s čl. 14 ZIP).