Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep Cpg 162/95 ECLI:SI:VSMB:1997:CPG.162.95 AI generated

VSM sklep Cpg 162/95 · Višje sodišče v Mariboru

Case Number VSM sklep Cpg 162/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n.pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana). Upnik je dne 9.7.1993 umaknil izvršilni predlog, ker je dolžnik v celoti plačal svoj dolg. Nato je upnik z vlogo z dne 14.7.1993 obvestil sodišče, da ne umika izvršilnega predloga v celoti, temveč le za glavnico, vztraja pa pri izvršbi za obresti in stroške.

Legislator headnote

AI generated

VSM sklep Cpg 162/95 · Višje sodišče v Mariboru: Glede procesnih posledic umika izvršilnega predloga v zakonu o izvršilnem postopku (ZIP) ni posebnih določil. Zato je po členu 14 ZIP smiselno uporabiti določila zakona o pravdnem postopku (ZPP) in sicer določilo člena 193 ZPP o umiku tožbe. V tej zvezi je ustaljeno stališče sodne prakse, da umika tožbe - izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, ker tožbe - predloga ni več. Umik izvršilnega predloga neposredno vpliva na procesno stanje. Umika ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n. pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana). V kolikor dolg še ni v celoti ali delno plačan, ga bo lahko upnik izterjal z novim izvršilnim predlogom.

Keywords

AI generated
consumer behaviour impossible attempt pay-as-you-go system usury planning procedure business plan
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Umika izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n.pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana).

[OBRAZLOŽITEV]

Upnik je dne 9.7.1993 umaknil izvršilni predlog, ker je dolžnik v celoti plačal svoj dolg. Nato je upnik z vlogo z dne 14.7.1993 obvestil sodišče, da ne umika izvršilnega predloga v celoti, temveč le za glavnico, vztraja pa pri izvršbi za obresti in stroške.

Prvostopno sodišče je s sklepom vzelo na znanje umik v celoti in izvršbo ustavilo. Zoper ta sklep se je upnik pravočasno pritožil.

Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih posledic umika izvršilnega predloga v zakonu o izvršilnem postopku (ZIP) ni posebnih določil. Zato je po členu 14 ZIP smiselno uporabiti določila zakona o pravdnem postopku (ZPP) in sicer določilo člena 193 ZPP o umiku tožbe. V tej zvezi je ustaljeno stališče sodne prakse, da umika tožbe - izvršilnega predloga ni mogoče preklicati, ker tožbe - predloga ni več. Umik izvršilnega predloga neposredno vpliva na procesno stanje. Umika ni mogoče preklicati, čeprav je umik podan v zmoti glede določene dejanske okoliščine (n. pr. v zmotnem prepričanju, da je terjatev plačana). V kolikor dolg še ni v celoti ali delno plačan, ga bo lahko upnik izterjal z novim izvršilnim predlogom.