Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep Cpg 1264/94 ECLI:SI:VSLJ:1997:CPG.1264.94 AI generated

VSL sklep Cpg 1264/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep Cpg 1264/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožbi se ugodi, izpodbijana delna sodba (2. in 3. točka prvostopne odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Gospodarska družba je lahko kot pravna oseba lastnica premičnin in nepremičnin, zato njenega tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice (in izstavitev zemljiškoknjižne listine) ni mogoče zavrniti samo z uporabo določbe 1. člena ZTLR, po kateri lahko imajo lastninsko pravico samo občani, društva in druge civilne pravne osebe.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep Cpg 1264/94 · Višje sodišče v Ljubljani: Po drugi strani pa so z določbo 2. člena ZGD gospodarske družbe pridobile status civilnih pravnih oseb, ki pa jim že določba 1. člena ZTLR priznava lastninsko pravico.

Keywords

AI generated
proof of ownership statutory right disputed claim action for disturbance of possession statement of claim creation of a property right
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, izpodbijana delna sodba (2. in 3. točka prvostopne odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Gospodarska družba je lahko kot pravna oseba lastnica premičnin in nepremičnin, zato njenega tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice (in izstavitev zemljiškoknjižne listine) ni mogoče zavrniti samo z uporabo določbe 1. člena ZTLR, po kateri lahko imajo lastninsko pravico samo občani, društva in druge civilne pravne osebe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev njene lastninske pravice na delu poslovne stavbe in izstavitev listine, na podlagi katere bo mogoča vknjižba te njene pravice v zemljiško knjigo. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi povrniti pravdne stroške. Hkrati je sklenilo, da bo o podrednem denarnem zahtevku odločalo naknadno.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navedla je, da 1. člen ZTLR, ki ga je sodišče prve stopnje uporabilo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka, ne more biti podlaga za tako sodbo. Po sprejemu slovenske ustave in ZGD so namreč gospodarske družbe lahko lastnice premičnin in nepremičnin. Če jim določba 1. člena ZTLR te pravice ne priznava, je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in je zato ni mogoče uporabiti kot republiškega predpisa glede na določbo 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.

Po drugi strani pa so z določbo 2. člena ZGD gospodarske družbe pridobile status civilnih pravnih oseb, ki pa jim že določba 1. člena ZTLR priznava lastninsko pravico.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka ima prav, ko trdi, da so po sprejemu nove ustave, zlasti pa ZGD gospodarske družbe pravne osebe, ki so lahko po izrecni določbi 2. odst. 2. člena ZGD lastniki premičnin in nepremičnin. Že s sprejemom ustave pa je bila odpravljena kategorija družbene lastnine in s tem tudi delitev pravnih oseb na družbene in civilne pravne osebe. To pa pomeni, da določba 1. člena ZTLR, po kateri imajo lahko lastninsko pravico samo občani, društva in druge civilne pravne osebe, ni več mogoče razumeti tako, da gospodarske družbe te pravice ne bi mogle imeti. Ker jo je sodišče prve stopnje razumelo prav tako, je s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Zaradi tega se ni spustilo v ugotavljanje dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 1. odst. 370. člena ZPP napadeno delno sodbo, seveda skupaj z določbo o pravdnih stroških, razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Glede na določbo 2. odst. 166. člena ZPP bo o stroških pritožbenega postopka odločeno s končno odločbo.