VDS sklep Pdp 887/95 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo določbe ZPP, ko je ugotovilo nastanek mirovanja postopka. Pritožbeno sodišče je zaradi napačne uporabe določb ZPP sklep o mirovanju postopka razveljavilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da postopek v tem individualnem delovnem sporu miruje od dne 5.7.1995. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik in navaja, da je prejel vabilo za glavno obravnavo v navedeni zadevi za dne 12.7.1995 in zato ne morejo biti izpolnjeni pogoji za mirovanje postopka. Priložil je tudi fotokopijo vabila.

Predsednik senata sodišča prve stopnje je v predložitvenem poročilu, s katerim je bila pritožba predložena Višjemu delovnemu in socialnemu sodišču, pojasnil, da je dejansko prišlo do zapisa napačnega datuma na vabilu in, da so navedbe v pritožbi točne.

Pritožba je utemeljena.

216. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. SFRJ št. 4/77- 27/90), ki se na podlagi določbe 1. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Ur.l. RS št. 19/94) uporablja v postopku pred delovnimi sodišči v 1. odstavku določa, da mirovanje postopka nastane med drugim tudi, če na narok za glavno obravnavo ne prideta stranki, ki sta bili v redu povabljeni. Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da sta bili stranki na narok za glavno obravnavo za dne 5.7.1995 v redu povabljeni. Iz listin namreč izhaja, da je bil v vabilu, ki je bil vročen tožeči stranki, določen narok za glavno obravnavo za dne 12.7.1995, in ne za dne 5.7.1995, kot je napačno štelo sodišče prve stopnje. Enako izhaja tudi iz povratnic, ki so se nahajale v spisu ob oklicu zadeve dne 5.7.1995. Sodišče prve stopnje je tako na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja nepravilno uporabilo določbe Zakona o pravdnem postopku, ki določajo kdaj nastane mirovanje postopka, in s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Zaradi tega je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo na podlagi določbe 1. odstavka 369. člena ZPP.

Določbe ZPP je sodišče uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije na temelju določbe 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/94).