VDS sodba Pdp 124/95 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Čakanje na delo med odpovednim rokom, pravice do letnega dopusta in pravice do koriščenja letnega dopusta ne preprečuje.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo zahtevku in tožnici iz naslova odškodnine za neizkoriščeni letni dopust za leto 1992 dosodilo zahtevani znesek 37.023,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter iz naslova povračila stroškov postopka znesek 23.300,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi, za znesek 32.290,00 SIT iz naslova plačila regresa za letni dopust za leto 1992, pa je zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Pri tem je ugotavljalo, da je tožnica, ne glede na dokočno uvrstitev med presežne delavce in dejstvo, da je bila do izteka odpovednega roka z 29.2.1992 na čakanju, v letu 1992 pridobila pravica do koriščenja letnega dopusta. Ker je koriščenje dopusta pred prenehanjem delovnega razmerja tudi izrecno uveljavljala, tožena stranka pa na koriščenje dopusta ni pristala in dopusta v tem koledarskem letu tožnica potem sploh ni mogla izkoristiti, so bili podani zakoniti pogoji za plačilo zahtevane odškodnine. Zoper gornjo sodbo je glede odločitve o plačilu odškodnine za neizkoriščen letni dopust pravočasno vložila neobrazloženo pritožbo tožena stranka. Ker je bila obrazložitev pritožbe posredovana sodišču po preteku pritožbenega roka, je pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Pritožba ni utemeljena. Ker pritožbeni razlogi v pritožbi tožene stranke, ki je bila posredovana sodišču v pritožbenem roku, niso bili navedeni, je pritožbeno sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 365. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo le z vidika absolutno bistvenih kršitev postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Absolutno bistvenih kršitev postopka pritožbeno sodišče v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zasledilo. Pritožbeno sodišče soglaša, da je tožnica tudi v letu 1992 pri toženi stranki pridobila pravico do koriščenje letnega dopusta, saj čakanje na delo med odpovednim rokom pravice do letnega dopusta in do njenega koriščenja ne preprečuje. Pri tem niti ni potrebno, da bi bil med koriščenjem letnega dopusta odpovedni rok prekinjen. Ker je tožnica koriščenje letnega dopusta tudi izrecno uveljavljala, tožena stranka pa na koriščenje nezakonito ni pristala, tako da tožnica letnega dopusta za sporno koledarsko leto ni mogla izkoristiti, je bil podan odškodninski temelj za dosojo zahtevane odškodnine. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.