VDS sodba Pdp 81/95 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Ker se sodba zaradi izostanka v skladu z 2. odst. 353. čl. ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbene trditve, da so bili pritožbeno osporavani zneski že plačani.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača naslednje zneske: - 30.0000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.01.1994 dalje do plačila, - 56.918,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.01.1994 dalje do plačila, - 47.828,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.04.1994 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.10.1993 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.11.1993 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.1993 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.01.1994 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.02.1994 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.03.1994 dalje do plačila, - 61.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.04.1994 dalje do plačila in - 30.750,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.05.1994 dalje do plačila ter mu povrne 31.200,00 SIT stroškov postopka, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Pri tem je ugotavljalo, da so bili podani zakoniti pogoji iz 1. odstavka 332. člena ZPP za izdajo sodbe zaradi izostanka. Zoper gornjo sodbo zaradi izostanka se glede zneskov 30.000,00 SIT, 56.918,00 SIT in 47.828,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi pravočasno pritožuje tožena stranka in predlaga v tem delu njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo sojenje. Pri tem zatrjuje, da navedeni zneski niso osebni dohodki, oz. plača in tožnik zanje nima nikakršne osnove, istočasno pa zatrjuje, da ima potrdila o izplačilih teh zneskov. Pritožba ni utemeljena. V okviru preizkusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti z vidika absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zlasti z vidika določbe 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, je pritožbeno sodišče ob obravnavi pritožbe ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v tem primeru zakonito izdalo izpodbijano sodbo zaradi izostanka, saj so bili dejansko v celoti podani pogoji iz 1. odstavka 332. člena ZPP (toženec ni oporekal tožbenemu zahtevku in se ni udeležil obravnave, čeprav je bil nanjo pravilno vabljen, na obravnavi je tožnik predlagal izdajo zamudne sodbe, utemeljenost zahtevka izhaja iz v tožbi navedenih dejstev in ta dejstva niso v nasprotju s predloženimi dokazi, oz. splošno znanimi dejstvi, prav tako pa tudi ni bilo splošno znanih dejstev, zaradi katerih toženec ne bi mogel priti na obravnavo). Sodba zaradi izostanka se v skladu z določbo 2. odstavka 353. člena ZPP ne more izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati pritožbene trditve, da so bili pritožbeno osporavani zneski že plačani. Glede osporavanega temelja spornih zneskov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik v tožbi navedel, da zahteva plačilo zneska 30.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi iz naslova regresa za letni dopust, zneska 56.918,00 SIT in 47.828,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi pa izvirata iz dolžnosti povračila stroškov prevoza na delo in povračila izplačil, ki jih je tožnik pri delu sproti zalagal za toženo stranko (cestnine). Tako plačilo regresa za letni dopust, kot povračilo stroškov prevoza na delo in povračilo za delodajalca v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti potrebnih in založenih izplačil, pa predstavljajo zakonite temelje za plačilo v pritožbenem postopku spornih zneskov. Glede na povedano je pritožbeno sodišče ugotovilo, da dopustni pritožbeni razlogi v tem primeru niso bili podani. Zato je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in kot zakonito potrdilo izpodbijano sodbo zaradi izostanka.