VDS Sodba Pdp 317/95 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO] Pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja ozdravi morebitne napake, ki jih je storil delodajalec pri izdaji sklepa.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin zahtevek za ugotovitev obstoja njenega delovnega razmerja pri toženi stranki od 1.6.1992 dalje in zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja ter vrnitev na delo, istočasno pa zavrnilo tudi tožničin zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Takšno odločitev je utemeljevalo z ugotovitvijo, da je tožnici dne 31.7.1991 zakonito prenehalo delovno razmerje pri toženki na podlagi sklepa z dne 16.7.1991 o trajni razporeditvi tožnice v družbo x.y. in prenehanju delovnega razmerja tožnice pri toženki z navedenim datumom, ki je bil izdan v zvezi z določbami najemne pogodbe za objekt počitniškega doma toženke v x.y., kjer je tožnica dotlej delala in je postal pravnomočen. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Pri tem poudarja, da je bil sklep tožene stranke z dne 16.7.1991 o trajni razporeditvi tožnice k drugemu delodajalcu nezakonit tako iz procesnih, kot materialno-pravnih razlogov, saj je bilo pozneje najemno razmerje med toženko in novim delodajalcem za toženkin počitniški dom v x.y. v letu 1992 prekinjeno, v bistvu pa je ostalo v dosedanjem postopku nerazčiščeno, ali je bila tožnica za čas trajanja najemnega razmerja pri drugem delodajalcu, to je najemniku, sploh v delovnem razmerju. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka predlagala zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe ter poudarjala, da obstoj delovnega razmerja pri drugem delodajalcu ne more biti predmet tega postopka, oz. da bi morala tožnica pravice iz delovnega razmerja tudi po prenehanju najemnega razmerja za počitniški dom uveljavljati pri novem delodajalcu. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, do katerih je sodišče prišlo na podlagi dovolj razčiščenega dejanskega stanja in ne da bi bistveno kršilo pravila postopka na prvi stopnji. Bistveno je, da je postal sklep tožene stranke z dne 16.7.1991, o trajni razporeditvi tožnice k drugemu delodajalcu in prenehanju delovnega razmerja pri toženki z 31.7.1991, pravnomočen. Pravnomočnost je ozdravila tudi morebitne napake pri izdaji tega sklepa, na katere opozarja pritožba, tako da se te napake ne morejo več upoštevati. Niti navedeni sklep, niti najemna pogodba za počitniški dom tožene stranke v x.y. z dne 15.7.1991 tožnici za primer prenehanja najemnega razmerja za počitniški dom nista zagotavljala vrnitve na delo k toženi stranki. Tako sodišče prve stopnje dejansko ni imelo pravnega temelja, na podlagi katerega bi lahko ugodilo zahtevku. Zato ga je utemeljeno zavrnilo. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.