VSL sodba Cpg 822/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO] Z večstranskim pobotom terjatve ugasnejo v trenutku, ko zadnja od strank podpiše pogodbo o pobotu.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in zavrnilo tožbeni zahtevek, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki po dveh računih za dobavljeno blago 49.093,20 SIT z zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagala je njeno spremembo ali razveljavitev. Ponovila je svoje trditve iz postopka na prvi stopnji, da je J. preklicala sklenjeno večstransko kompenzacijo, zato ji je tožeča stranka svoj dolg plačala, terjatev do tožene stranke pa ni ugasnila. Predlagala je, naj se o tem opravijo pri J. poizvedbe, a tega dokaza sodišče prve stopnje ni izvedlo. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pogodbo o večstranskem pobotu podpisale vse tri stranke (tožeča, tožena in J.). Čim je bila pogodba podpisana, so se terjatve vseh treh strank med seboj pobotale in so s tem ugasnile (smiselno po 2. odst. 337. člena ZOR). Preklic pobota s strani J. zato ni mogel imeti nobenih učinkov, tudi če je do njega prišlo. Torej tudi poizvedbe o tem pri J. ne bi imele nobenega vpliva na sicer pravilno odločitev sodišča prve stopnje. Zaradi tega ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni dovolj ali pravilno raziskalo dejanskega stanja. Tudi materialnopravno je napadena sodba pravilna. V postopku na prvi stopnji ni prišlo niti do kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na kar je sodišče druge stopnje pazilo po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP). Zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi napadeni sodbo (368. člen ZPP). Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.