Sklep I R 36/97 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej pravdni zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v C.

[JEDRO] Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti, ker gre za izključno pristojnost) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi toženčevega (dolžnikovega) procesnega dejanja - ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato lahko tožnik še tudi pozneje uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP jo lahko uveljavi s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Presoja po uradni dolžnosti po 15. členu ZPP ne zajema dogovora o krajevni pristojnosti. To sodišče bi moralo preizkusiti le, ali je krajevno pristojno po določbah ZPP o splošni ali posebni krajevni pristojnosti ter ali je stvarno pristojno.

[OBRAZLOŽITEV] Okrajno sodišče v V. se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno in odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v D. V svojem sklepu se je sklicevalo na pogodbo med pravdnima strankama z dne 4.6.1993, št. 26/93, na podlagi katere je ugotovilo, da je bila med strankama pogodbe dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v D. Okrajno sodišče v D. pristojnosti ni sprejelo in je sprožilo kompetenčni spor pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Okrajno sodišče v D. ugotavlja, da spor izvira iz pogodbe med obrtnikom in pravno osebo, pogodba pa iz njunih medsebojnih gospodarskih razmerij. Zato je zanj pristojno Okrožno sodišče v L. Stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tem pravdnem postopku je Okrožno sodišče v C. Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre po dosedanjih podatkih v spisu za gospodarski spor po 489.a členu Zakona o pravdnem postopku (izjava toženca z dne 17.6.1993, s katero je uveljavljal 5.0% davčno stopnjo na računu št. 101000446, priloga A2 spisa). Po 3. II. točki 101. člena Zakona o sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94 in 45/95) so za gospodarske spore pristojna okrožna sodišča. Vprašanje pa je, katero okrožno sodišče je krajevno pristojno za odločanje v tem sporu. Splošno krajevno pristojno sodišče za toženca je po podatkih v spisu Okrožno sodišče v C., v pogodbi št. 26/93 z dne 4.6.1993 (6. člen) pa je bila dogovorjena pristojnost Temeljnega sodišča v L. Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti, ker gre za izključno pristojnost) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi toženčevega (dolžnikovega) procesnega dejanja - ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato lahko tožnik še tudi pozneje uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP jo lahko uveljavi s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. Toženec (dolžnik) je v ugovoru zoper sklep o izvršbi predlagal, da naj o nastalem sporu odloči Okrožno sodišče v C. Tožeča stranka (upnik) je v (prvi) vlogi z dne 14.5.1995 predlagala, da naj sodišče (Okrajno sodišče v V.) čimpreje razpiše glavno obravnavo. Na dogovor o krajevni pristojnosti se ni sklicevala in vlogi tudi ni priložila pogodbe. Tožena stranka pa je nato v vlogi z dne 21.11.1996 ugovarjala stvarni pristojnosti in predlagala, da zadevo obravnava Okrožno sodišče v C. kot stvarno in krajevno pristojno. Če pa je tako, Okrajno sodišče v V. ni imelo nobene podlage za odločitev o svoji krajevni nepristojnosti. Presoja po uradni dolžnosti po 15. členu ZPP ne zajema dogovora o krajevni pristojnosti. To sodišče bi moralo preizkusiti le, ali je krajevno pristojno po določbah ZPP o splošni ali posebni krajevni pristojnosti ter ali je stvarno pristojno. Sklep o odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v D. je bil zato napačen. Iz enakega razloga pa je napačno tudi mnenje Okrajnega sodišča v D., da je za odločanje pristojno Okrožno sodišče v L. Vrhovno sodišče zato temu stališču ni sledilo in je glede na podatke v spisu o krajevni pristojnosti odločilo po določbah ZPP o splošni krajevni pristojnosti (primerjaj 47. in 2. odstavek 48. člena ZPP). O tem kompetenčnem sporu je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi 1. odstavka 22. člena ZPP.