VSL sklep Cpg 356/96 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Rok za vložitev dolžnikovega ugovora zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka je prekluzivne narave. ZPPSL namreč na zamudo 15 dnevnega roka za izjavo o predlogu za začetek stečajnega postopka veže posledico, ki je v tem, da velja domneva, da je stečajni razlog podan. Z zamudo roka je namreč molče presumirano soglasje dolžnika s predlaganim stečajnim postopkom. Da gre pri roku za izjavo o predlogu za začetek stečajnega postopka za prekluziven rok, izhaja iz 1.odst. 92.čl. ZPPSL, ki določa, da se mora dolžnik o predlogu izjaviti v roku 15 dni, in iz 3.odst. 92.čl. ZPPSL, ki določa, da se predhoden preizkus predloga opravi samo glede ugovorov, ki so vloženi v navedenem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice S. d.d. izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (1.tč. izreka), določitvi stečajnega upravitelja (2.tč. izreka), določitvi naroka za preizkus terjatev (3.tč. izreka), vpisu začetka stečajnega postopka v sodni register (4.tč. izreka) ter objavi oklica o začetku stečajnega postopka v Uradnem listu Republike Slovenije in na oglasni deski Okrožnega sodišča (5.tč. izreka).

Proti navedenemu sklepu se je pritožil stečajni dolžnik (neposredno), in sicer iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno presojo.

Pritožba ni utemeljena.

1. Upnica S. je dne 4.4.1995 vložila predlog za začetek (ne: za uvedbo) stečajnega postopka. Predlog je bil v skladu s 1.odst. 92.čl.

Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (Ur.list RS, št.

67/93) vročen dolžniku (prvič dne 12.5.1995, drugič pa dne 25.5.1995), ki je bil hkrati s posebnim dopisom (prvič z dne 8.5.1995, opr.št. St 5/95-3, drugič pa z dne 23.5.1995, opr.št. St 5/95-7) pozvan, da se o predlogu izjavi v roku 15 dni. Dolžnik se o predlogu ni izjavil v zakonskem roku 15 dni (drugi rok je potekel dne 9.6.1995), ampak po njegovem izteku (dne 14.6.1995). Zato je že iz tega razloga bilo šteti, da je stečajni razlog podan. Zakon (v konkretnem primeru: ZPPSL) namreč na zamudo (očitno prekluzivnega) roka iz 1.odst. 92.čl. ZPPSL veže posledico iz 2.odst. 92.čl. ZPPSL, ki je v tem, da velja domneva, da je stečajni razlog podan.

To pomeni, da sodišče prve stopnje ni moglo šteti, da je ugovor z dne 14.6.1995 pravočasen. Pravočasen bi bil namreč le ugovor, ki bi bil vložen v roku 15 dni od vročitve upničinega predloga, kot to izhaja tako iz 1.odst. (ki določa, da se mora dolžnik o upničinem predlogu izjaviti v roku 15 dni) kot tudi iz 3.odst. 92.čl. ZPPSL (ki določa, da predsednik stečajnega senata opravi predhoden preizkus predloga za začetek stečajnega postopka le v primeru, če je dolžnik ugovarjal predlogu v roku 15 dni od njegove vročitve). Tako sodišču prve stopnje ob molče presumiranem soglasju dolžnika k predlaganemu stečajnemu postopku niti ne bi bilo potrebno ugotavljati stečajnega razloga.

2. Ker je sodišče prve stopnje vseeno opravilo predhoden preizkus predloga za začetek stečajnega postopka in je s pomočjo izvedenca (ekonomsko-finančne stroke) ugotavljalo obstoj stečajnega razloga, pa je potrebno ugotoviti, da je pravilno ugotovilo, da sta podana tako insolventnost (dalj časa trajajoča plačilna nesposobnost) kot tudi prezadolženost dolžnka (presežek dolgov nad njegovim aktivnim premoženjem). To namreč izhaja iz izvedenskega mnenja J.P. z dne 20.1.1996. Ugotovitve iz tega mnenja je sodišča prve stopnje povzelo v razlogih izpodbijanega sklepa in še z njimi (kakor tudi z razlogi sklepa) v celoti strinja tudi sodišče druge stopnje. Dolžnik namreč na naroku z dne 12.2.1996, na katerem se je obravnavalo, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka (1.odst. 97.čl. ZPPSL), niti ni ugovarjal ugotovitvam izvedenca o svoji insolventnosti oz.

prezadolženosti.

3. Zato je sodišče druge stopnje (na podlagi 15.čl. ZPPSL v zvezi z 2.tč. 380.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP)) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

V tem postopku namreč ni šlo za ugotavljanje upničine terjatve, ampak za ugotovitev, ali so podani pogoji za začetek stečajnega postopka, tj. insolventnost oz. prezadolženost dolžnika. Zato bo upničina terjatev šele po začetku stečajnega postopka ter po njeni morebitni prijavi v skladu s 1.odst. 137.čl. in 5.tč. 102.čl. ZPPSL ugotovljena kot prerekana v stečajnem postopku oz. kot prerekana v pravdi ali drugem postopku (saj v samem stečajnem postopku osebni dohodki delavcev stečajnega dolžnika 4. Ker v tem postopku ni šlo za ugotavljanje upničine terjatve, ampak za ugotovitev stečajnega razloga, tudi ni pomembno, ali je upnica za svojo terjatev imela zastavno (ločitveno) pravico ali garancijo. Prav tako ni pomembno, ali je dolžnik svoj finančni položaj reševal z reprogramiranjem obveznosti. Dolžnik namreč ni zatrjeval, da bi bila zaradi tega zmanjšana ali odpravljena insolventnost oz.

prezadolženost.

5. V zvezi s prisilno poravnavo, ki jo dolžnik omenja v pritožbi, pa je potrebno ugotoviti, da je dolžnik (kot obliko svoje sanacije) ni predlagal pred začetkom stečajnega postopka, čeprav bi to lahko storil v skladu s 1. odst. 5. čl. ZPPSL, kar bi imelo za posledico, da do konca prisilne poravnave zoper dolžnika ne bi bilo dovoljeno začeti stečajnega postopka (2. odst. 5. čl. ZPPSL).

Prav tako pa je potrebno ugotoviti, da, čeprav dolžnik prisilne poravnave ni predlagal v ugovoru z dne 14.6.1995 niti na naroku z dne 12.2.1996, bo to lahko še vedno storil tekom stečajnega postopka (v skladu s 1. odst. 172. čl. ZPPSL), ko bo lahko predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložil tudi načrt finančne reorganizacije (2. odst. 173. čl. v zvezi s 46.-52. čl. ZPPSL).