VDS sodba Pdp 2355/94 · Višje delovno in socialno sodišče

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje tako spremeni, da glasi: "1. Tožena stranka E. K., je dolžna plačati tožniku A. H. 402.129,60 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 400.000,00 SIT od 22.11.1994 dalje do plačila in od zneska 2.129,60 SIT od 14.11.1992 dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe. 2. Za 250.532,40 SIT višji zahtevek se zavrne. 3. Tožena stranka je dolžna plačati tožniku stroške postopka v znesku 46.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 22.11.1994 dalje do plačila v 8 dneh, da ne bo izvršbe." V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki 16.080,00 SIT pritožbenih stroškov v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

[JEDRO] Po ugotovitvah izvedenca obstaja možnost, da bo koža na poškodovanem mestu sčasoma zaradi slabše elastičnosti postala nagubana in se bo začela povešati, kar pa je bodoče, sedaj še negotovo dejstvo, ki ga ni bilo mogoče upoštevati pri tokratni odmeri odškodnine, saj se bodo te škodne posledice lahko upoštevale šele potem, če in ko se bodo dejansko pojavile.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožnikovemu zahtevku za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu delno ugodilo. Na podlagi izvedeniškega mnenja izvedenke kirurške stroke in zdravstvene dokumentacije v spisu je tožniku iz naslova pretrpljenih bolečin in neugodnosti zdravljenja v posledici delovne nezgode z dne 23.10.1992 odmerilo odškodnino v zahtevani višini 250.000,00 SIT, zaradi prestanega strahu odškodnino v višini 100.000,000,00 SIT ter za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti odškodnino v znesku 300.000,00 SIT, iz naslova utrpljene materialne škode tekom bolniškega staleža po poškodbi, ko je bil tožnik prikrajšan na zaslužku pa odškodnino v znesku 2.662,00 SIT. Glede na nesporno ugotovljeno 20 % sokrivdo tožnika za nastanek škodnega dogodka je sodišče tožniku prisodilo odškodnino le v deležu, v katerem za škodo odgovarja tožena stranka, v skupnem znesku 522.129,60 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Višji odškodninski zahtevek je, glede na nesporno ugotovljeno sokrivdo, kot neutemeljen zavrnilo in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 71.856,00 SIT, prav tako z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je glede na težo poškodbe prisojena odškodnina za telesne bolečine in neugodnosti zdravljenja previsoko odmerjena. Iz tega naslova je lahko tožnik upravičen le do 200.000,00 SIT, saj je bil v bolniškem staležu le tri tedne, zdravljenje pa je potekalo brez posebnih zapletov. Sodišče je tudi previsoko ovrednotilo odškodnino iz naslova utrpljenega strahu. Primerna bi bila odškodnina 50.000,00 SIT. Tudi priznanje celotne višine zahtevane odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti je neustrezno in bi glede na izvedeniško mnenje tožniku pripadala kvečjemu polovica vtoževanega zneska. Predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni in prisojena odškodnina ob upoštevanju 20 % deleža soodgovornosti tožnika zniža za 200.000,00 SIT ter da pritožbeno sodišče na novo odloči o stroških postopka. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi zdravstvene dokumentacije in mnenja izvedenca kirurga pravilno ocenilo naravo in težo tožnikove poškodbe, analiziralo potek zdravljenja in bolečine ter upoštevaje spremljajoče nevšečnosti med zdravjenjem tudi pravilno določilo, da je vtoževana višina odškodnine v znesku 250.000,00 SIT iz tega naslova primerna, oz. da predstavlja tak znesek pravično odškodnino. Zato je predlagano znižanje odškodnine iz tega odškodninskega naslova pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo. Prvostopno sodišče pravilno povzema, da je tožnik zaradi poškodbe pretrpel primaren in sekundaren strah. Tožnikova bojazen in skrb zaradi posledic poškodbe obraza neposredno po nesreči sta, glede na mesto poškodbe in nejno naravo (globoka opeklinska rana), upravičeni. Upravičen je bil tudi tožnikov strah med zdravljenjem, ko še ni vedel, ali bo potrebna operacija, ki so mu jo zdravniki svetovali in kakšen bo izid zdravljenja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru intenziteto prestanega strahu pravilno ocenilo in odškodnino v višini 100.000,00 SIT ustrezno odmerilo, zaradi česar je pritožba tudi v zvezi z odškodnino iz tega naslova neutemeljena. Utemeljena pa je pritožba tožene stranke v delu, ki se nanaša na odškodnino za nepremoženjsko škodo iz naslova duševnih bolečin zaradi trajnega zmanjšanja splošne življenjske aktivnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča je vtoževana odškodnina v odmerjenem znesku 300.000,00 SIT previsoka. Zgolj manjvredna koža na prizadetih mestih, zaradi česar je potrebna večja pazljivost in pozornost, oz. večji psihični napor tožnika, ni zadosten razlog za priznanje odškodnine v navedeni višini. Bolj kot pazljivost in psihični napor izvedeniško mnenje poudarja, da bo koža ščasoma zaradi slabše elastičnosti postala nagubana in se bo začela povešati, kar pa je bodoče, sedaj še negotovo dejstvo, ki ga ni bilo mogoče upoštevati pri tokratni odmeri odškodnine, kar pravilno poudarja tudi sodišče prve stopnje, saj se bodo te škodne posledice lahko upoštevale šele potem, če se bodo dejansko pojavile. Pritožbeno sodišče je zato iz tega naslova odmero odškodnine znižalo na 150.000,00 SIT, kot je predlagala pritožba. Glede na povedano je, ob upoštevanju tožnikove 20 % sokrivde, pritožbeno sodišče tožniku skupaj prisojeno odškodnino znižalo od 522.129,60 SIT na 402.129,60 SIT (za 120.000,00 SIT) ter ustrezno zvišalo zavrnilni del zahtevka, hkrati pa na novo odmerilo stroške postopka, ki jih je toženka dolžna povrniti tožniku, upoštevaje končni delež zahtevka, s katerim je tožnik v postopku uspel. Glede na to, da je toženka s pritožbo delno uspela, ji je dolžan tožnik povrniti sorazmerni del utemeljenih stroškov za sestavo pritožbe v znesku 16.080,00 SIT.