VSM sklep Cpg 58/96 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Stečajni upnik nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Stečajnemu upravitelju ni potrebno navesti razlogov prerekanja prijavljene terjatve, senat pa izda sklep o napotitvi na pravdo, ker zakon tako določa. Stečajni postopek kot eden izmed nepravdnih postopkov nima procesnega mehanizma za ugotavljanje spornih pravic, zato se le-te ugotavljajo v ugotovitvenem pravdnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopenjskega sodišča, ki je upnika zaradi delnega prerekanja terjatve napotilo na pravdo.

Pritožba ni utemeljena.

Iz zapisnika o petem naroku za preiskus upniških terjatev, ki je bil opravljen dne 17.1.1996, je razvidno, da je stečajni upravitelj delno prerekal terjatev za zamudne obresti od glavnice, katera ja bila kot terjatev v celoti priznana. V takem primeru mora stečajni senat po določilu prvega odstavka 127. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.list. SFRJ št.84/89), napotiti stečajnega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. Utemeljenost upnikove terjatve se bo torej ugotavljala v pravdnem postopku, če bo upnik vložil tožbo oziroma, če bo podal predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka.

Upnik si napačno tolmači izpodbijani sklep, da je že odločeno o njegovi terjatvi, zato so pritožbene navedbe neupoštevne. Stečajnemu upravitelju ni potrebno navesti razlogov izpodbijanja, senat pa izda sklep o napotitvi na pravdo, ker zakon tako določa. Stečajni postopek kot eden izmed nepravdnih postopkov nima procesnega mehanizma za ugotavljanje spornih pravic, zato se le-te ugotavljajo v ugotovitvenem pravdnem postopku.

Stečajni upnik ni upravičen do povrnitve troškov, ki so mu nastali v stečajnem postopku.