VSL sklep II Cp 1266/95 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Civilnopravni sukcesor se ne more upirati procesni sukcesiji - procesna stranka postane v trenutku, ki je relevanten za civilnopravno sukcesijo. Če na mesto prvotne tožene stranke stopi njen univerzalni pravni naslednik, ne gre za subjektivno spremembo tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi tudi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki v 8 dneh plačati 733.001,80 SIT ter ji povrniti 14.660,00 SIT stroškov postopka, in tožbeni zahtevek zavrglo.

Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da je tožeča stranka na glavni obravnavi zgolj pravilno označila toženo stranko. Tožbo je namreč vložila zoper Sindikat podjetja V. Z uvedbo stečaja nad V. je prenehal delovati tudi sindikat, njegov pravni naslednik pa je Sindikat p. Ne gre torej za spremembo tožbe, pač pa le za pravilno označbo tožene stranke. Sodišče zato tožbe ne bi smelo zavreči.

Pritožba je utemeljena.

Predpostavka za subjektivno spremembo tožbe je sicer res tudi privolitev novega toženca (drugi odstavek 192. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Vendar ima dejstvo, da novi toženec ni privolil v tako spremembo tožbe, za posledico zgolj to, da se pravda nadaljuje z dosedanjim tožencem, kar seveda pomeni, da sodišče zgolj zaradi tega tožbe še ne more zavreči. Sicer pa je v konkretnem primeru bistveno to, da naj bi po trditvah tožeče stranke tožena stranka prenehala obstajati. Če bi v tem primeru na mesto prvotne tožene stranke stopil njen univerzalni pravni naslednik (in tožeča stranka zatrjuje prav to - da je Sindikat p. univerzalni pravni naslednik prvotne tožeče stranke) niti ne bi šlo za subjektivno spremembo tožbe. Civilnopravni sukcesor se namreč ne more upirati procesni sukcesiji - procesna stranka postane v trenutku, ki je relevanten za civilnopravno sukcesijo. In če je prvotna tožena stranka prenehala obstajati med pravdnim postopkom, je prišlo s tem do prekinitve (3. točka 212. člena ZPP).

S tem, ko je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o naložitvi plačila in tožbo zavrglo, je torej zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje ugotovi, ali je prvotna tožena stranka prenehala obstajati ter ali je prišlo zaradi tega do prekinitve postopka.