VSL sklep I Cp 491/95 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "Vsaka stranka nosi svoje stroške izvršilnega postopka." Dolžnik A. K. je dolžan povrniti upnici R. K. 4.655,00 SIT (z besedo: štiritisoč šestopetinpetdeset SIT) pritožbenih stroškov v 8 dneh.

[JEDRO]

Ker je upnica z začasno odredbo uspela do 1/2, je tudi v izvršilnem postopku mogoče uporabiti določbo 154/2 člen Zakona o pravdnem postopku, po kateri se lahko odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je upnica dolžna povrniti dolžniku njegove stroške postopka v znesku 9.261,75 SIT v 8 dneh.

Proti sklepu se pritožuje upnica zaradi bistvene kršitve določb postopka in predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je s predlogom do polovice uspela. Odločeno bi moralo biti, da ji mora dolžnik povrniti eno polovico njenih stroškov do izdaje prvostopnega sklepa, stroške, ki so nastali po izdaji začasne odredbe, pa bi morali biti upnici povrnjeni v celoti. Sicer pa se je pritožila proti prvemu sklepu le ona in zato sedanja odločitev zanjo ne more biti manj ugodna.

Pritožba je utemeljena.

Ko je sodišče prve stopnje odločalo o stroških, je materialnopravno napačno odločilo, zato je sodišče druge stopnje sklep spremenilo (čl.

373 tč. 4 Zakona o pravdnem postopku, čl. 380 tč. 3 in čl. 381 istega zakona v zvezi s čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku).

V tem postopku je v zvezi s stroški treba upoštevati določbe Zakona o izvršilnem postopku. 5. odst. 32. čl. tega zakona, pravi, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. 6. odst. istega čl. pravi, da mora upnik dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila začasna odredba glede ene polovice nepremičnin potrebna. Torej bi moral dolžnik povrniti upnici eno polovico vseh stroškov. Upnica bi morala dolžniku prav tako povrniti eno polovico vseh stroškov, ker mu jih je do ene polovice neutemeljeno povzročila. Pritožbeno sodišče je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške. Pri tem je upoštevalo določbo 14. čl.

Zakona o izvršilnem postopku, po katerem se smiselno lahko tudi v izvršilnem postopku uporabijo določbe Zakona o pravdnem postopku. Po čl. 154/2 tega zakona namreč lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da vsaka stranka nosi svoje stroške. Pri tem je upoštevalo tudi, da bistvene razlike med stroški enega in drugega tudi glede na vložena stroškovnika ni.

Ker je upnica s pritožbo uspela, ji mora dolžnik povrniti pritožbene stroške, ki so odmerjeni glede na stroškovnik in glede na odvetniško tarifo. Specifikacija je razvidna iz spisa (list. št. 40).