VSL sklep III Cp 277/95 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO] Posestne meje s parcelacijo zajetih parcel se leta 1967 niso ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku, ki ga je uvedel šele Zakon o zemljiškem katastru (Ur.l.RS št. 16/74 in 42/86). Takratna določitev posestnih mej s parcelacijo torej ne more biti ovira za izvedbo postopka za ureditev mej po določbah člena 131 do 139 ZNP. Sicer pa tudi sporazum strank v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah Zakona o zemljiškem katastru ne more pomeniti negativne procesne predpostavke za obravnavanje predloga za ureditev meje v nepravdnem postopku. Ni torej podlage za zavrženje predloga za ureditev meje, ampak ga je vselej potrebno meritorno obravnavati.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo, kajti ugotovilo je, da upnik ni popravil sklepa tako, kot mu je sodišče naložilo. Proti sklepu se upnik pritožuje in navaja, da je sodišče upnika s sklepom z dne 21.1.1994 pozvalo, naj svojo vlogo dopolni tudi z izvodom verodostojne listine, vendar pa je ta listina že priložena vsakemu od izvodov predloga za izvršbo kot druga stran predloga, torej je v spisu. S svojo vlogo je upnik 2.12.1994 predlagal sodišču popravo svojega predloga in s tem odpravil pomanjkljivost. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Iz označbe firme upnika (S.P.) izhaja, da gre za samostojnega podjetnika po 1. odstavku 73. člena Zakona o gospodarskih družbah - Ur.l. RS štev. 30/93, ki je na podlagi 7. odstavka 1. člena citiranega zakona fizična oseba. Po določbi 21. člena Zakona o izvršilnem postopku je izvršbo za uveljavitev denarne terjatve na podlagi verodostojne listine mogoče dovoliti le, če gre za uveljavitev denarne terjatve pravne osebe. Samostojni podjetnik kot fizična oseba v tem postopku torej ne more nastopati kot stranka. Na to pomanjkljivost mora po 82. členu Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ugotovi tako pomanjkljivost, pa se ta ne da odpraviti, mora sodišče po 5. odstavku 83. člena Zakona o pravdnem postopku vlogo zavreči. Tako je torej odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Glede na povedano pa torej ni več pomembno, ali je vloga popolna, oziroma, ali predstavlja listina, ki jo je upnik priložil izvršilnemu predlogu, verodostojno listino s smislu 2. odstavka 21. člena Zakona o izvršilnem postopku. Tako je bilo torej pritožbo treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (člen 368 ZPP v zvezi s členom 380 točka 2 in 381. ZPP in v zvezi s členom 14 ZIP).