VSL sklep Cpg 240/95 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni, tako da se poprečna taksa odmeri na 4.501.242,50 SIT.

[JEDRO] Poprečna taksa se v postopku prisilne poravnave odmeri od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava, brez upoštevanja faktorjev, s katerimi je treba pomnožiti terjatve določenih upnikov po 56. členu ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je v postopku prisilne poravnave dolžniku odmerilo poprečno takso v višini 10.000.000,00 SIT. Zoper sklep se je taksni zavezanec pravočasno pritožil in predlagal njegovo spremembo ali razveljavitev. Navedel je, da nominalni znesek izglasovane prisilne poravnave, od katerega je treba odmeriti 1% poprečne takse, ne znaša 1.000.000.000,00 SIT, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, ampak 450.124.239,09 SIT. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da sodišče prve stopnje pri odmeri poprečne takse ni pravilno ugotovilo osnove, od katere je treba takso odmeriti. Po 2. točki tarifne številke 20 Taksne tarife se poprečna taksa v postopku prisilne poravnave odmeri od seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava. Iz seznama upnikov z višino ugotovljenih terjatev in z višino zmanjšanih zneskov ter z označbo razreda terjatev, ki je sestavni del prvostopnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave z dne 19.10.1994, sledi, da je bila prisilna poravnava dosežena z zneski, ki v seštevku znašajo 450.124.239,09 SIT. Pritožnik zato utemeljeno trdi, da je to tisti znesek, od katerega je treba plačati poprečno takso 1%, ki tako znaša 4.501.242,50 SIT. Po stališču pritožbenega sodišča pri ugotovitvi osnove za odmero poprečne takse ni moč upoštevati faktorjev, s katerimi je teba pomnožiti terjatve določenih upnikov po 56. členu ZPPSL, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Ti faktorji so namreč predpisani samo zato, da se glasovalna pravica nekaterih upnikov poveča ali zmanjša, zato seštevek tako povečanih ali zmanjšanih terjatev ni seštevek zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava. Iz teh razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in napadeni sklep spremenilo tako, da je poprečno takso odmerilo od pravilnega seštevka zneskov, s katerimi je bila dosežena prisilna poravnava.