VSL sklep III Cp 131/95 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek in odločanje.

[JEDRO] Če podatki spisa kažejo, da obstaja utemeljen dvom v pravilnost izvršilnega naslova (sklep kot izvršilni naslov dolžnici ni bil vročen), je v zvezi z ugovorom treba dati dolžniku možnost, da izpodbija potrdilo o izvršljivosti.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice proti sklepu o izvršbi opr. št. I I ..... z dne 24.5.1994. Ugotovilo je, da ne obstajajo razlogi za ugovor, kajti sodba (v resnici gre za sklep) I P ..... z dne 4.4.1994 je pravnomočna. Proti sklepu se pritožuje dolžnica in navaja, da naj se njena zadeva ne zaključi, ker je vezana na drugo zadevo. Prosi, da se sodnika povežeta, ne pa da se zadeva I P ..... popolnoma ustavi. Pritožba je utemeljena. Za izdajo sklepa o izvršbi so bili izpolnjeni pogoji, saj je bil predlogu priložen izvršilni naslov - pravnomočen sklep I P ..... z dne 28.2.1994 in s klavzulo pravnomočnosti 4.4.1994. Ko je dolžnica ugovarjala, da ni prejela tožbe, je bil vsebinsko to ugovor po 2. točki 50. člena Zakona o izvršilnem postopku, ki pravi, da je ugovor zoper sklep o izvršbi dopusten iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa tudi, če listina, na podlagi katerih je bila predlagana izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je, ko je o ugovoru odločalo, ugotovilo, da izvršilni naslov obstaja, v nadaljnje obravnavanje zadeve pa se ni spuščalo. Vendar pa iz podatkov spisa I P ....., ki je priložen izvršilni zadevi in iz katerega izhaja izvršilni naslov, izhaja utemeljen dvom v pravilnost izvršilnega naslova. V zvezi s tem je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti, sodišče prve stopnje pa bo moralo o ugovoru ponovno odločati (člen 370/1 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380, točka 3 in 381 istega zakona in členom 14 Zakona o izvršilnem postopku). Poudariti je namreč treba tole: Drugače kot z ugovorom v izvršilnem postopku dolžnik ne more zavarovati svojih pravic, če nastanejo v zvezi z izvršilnim naslovom očitne nepravilnosti. Če namreč podatki kažejo, da je dolžnik šele v izvršilnem postopku zvedel, da zoper njega obstaja izvršilni naslov, tedaj mu je treba v izvršilnem postopku dati možnost, da potrdilo o izvršljivosti izpodbija po določbah 3. odst. 36. člena Zakona o izvršilnem postopku. Prej namreč takega predloga ni mogel vložiti. Kot je mogoče razbrati iz spisa I P ..... današnji dolžnici in takratni toženki tožba ni bila vročena. Potem ko je tožeča stranka sporočila pravilen naslov toženke - stanovala naj bi na P. - je bil toženki vročen umik tožbe. Ko je bil izdan sklep o umiku, ki je izvršilni naslov v današnji zadevi, je bil sklep poslan na prvotni naslov toženke, ne pa na tistega, katerega je tožeča stranka sporočila kasneje - P. Ko je bila pošiljka vrnjena, je bila vročitev opravljena preko sodne deske in ugotovljena pravnomočnost. Ali je ob takem stanju bilo opravljeno vročanje v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku o vročanju pisanj in spisov, zlasti v skladu z določbo člena 145 istega zakona, je vprašljivo. Glede na povedano bo moralo sodišče prve stopnje, ko bo ponovno odločalo o ugovoru dolžnice, le-to pozvati, da v določenem roku sproži postopek po 3. odst. 36. člena Zakona o izvršilnem postopku. To določilo namreč pravi, da neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi s sklepom isto sodišče, ki je odločalo o terjatvi na prvi stopnji, na predlog ali po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje bo o ugovoru nato odločalo po izteku omenjenega roka.