Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep III Cp 4/95 ECLI:SI:VSLJ:1995:III.CP.4.95 AI generated

VSL sklep III Cp 4/95 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sklep III Cp 4/95
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Legislator headnote

AI generated

VSL sklep III Cp 4/95 · Višje sodišče v Ljubljani: Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Keywords

AI generated
standing of petitioner accused lacks standing lack of standing of complainant substantiation of entitlement statement of illegality grounds standing against building permit
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO] Fizična oseba ne more predlagati izvršbe na podlagi verodostojne listine.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ker upnica kot fizična oseba ne more biti aktivno legitimirana za vložitev takega predloga. Proti sklepu se upnica pritožuje in navaja, da se je legitimirala z verodostojno listino Gospodarske zbornice Slovenije. To je priložila predlogu za izvršbo. V sklepu ni povedano, da se je priloga izgubila oz. da ni priložena. Pritožuje se tudi nad zelo visokim zneskom za plačilo zavrnitve. Če nima prav, naj se zadeva odstopi pravemu naslovu. Predlaga tudi, da se jo oprosti plačila sodne takse, ker je upokojenka. Pritožba ni utemeljena. Odločitev prvega sodišča je pravilna. Po določbi čl. 21/1 Zakona o izvršilnem postopku se na podlagi verodostojne listine dovoljuje izvršba lahko le na predlog pravne osebe. Upnica ni pravna oseba, pač pa je posameznica. Zato po omenjeni določbi ne more vložiti predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. To namreč z drugimi besedami pomeni, da ni aktivno legitimirana. Upnica pa očitno to napačno razume, saj v pritožbi trdi, da se je legitimirala z odločbo Častnega razsodišča pri Gospodarski zbornici. Tako torej tistega, kar navaja v pritožbi, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker je odločitev prvega sodišča pravilna. Podatki v njenem predlogu za izdajo verodostojne listine niso taki, da bi bilo zadevo mogoče "odstopiti drugemu naslovu", kot predlaga pritožnica. Za uveljavitev svoje terjatve bo morala vložiti tožbo, pri čemer bo smotrno, da si poišče pravno pomoč. Tako bo lahko svoje pravice hitreje in učinkoviteje uveljavljala, kot če se bo skušala pravdati sama. O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks bo moralo odločiti sodišče prve stopnje. Po vsem povedanem je bilo torej treba zavrniti pritožbo in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380, točka 2 in členom 381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 14 Zakona o izvršilnem postopku.