VSL sklep III Cp 711/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Pri zavarovanje mesečnih obrokov preživninske terjatve za leto dni vnaprej se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že v prejšnjem letu nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlih obrokov.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika in odločilo, da dolžnik nosi svoje stroške ugovornega postopka. Proti temu sklepu se je pritožil dolžnik, ki uveljavlja pritožbena razloga kršitev pravil postopka in materialnega prava ter predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da ugovoru proti sklepu o izvršbi ni predložil dokumentacije, saj je znano, da po prejemu sklepa o izvršbi tretjedolžniki zarubijo dolžnikova sredstva. Prepričan je tudi, da mora upnik dokazati neizpolnjevanje obveznosti. Sedaj sicer prilaga potrdilo L., iz katerega izhaja, da so ti dolžniku odtegovali del dohodka, torej dolžnik ni bil dolžan poravnati obveznosti še enkrat. Zavarovanje terjatve je sredstvo, ki naj upniku omogoči poplačilo tedaj, ko dolžnik svoje dolžnosti ne izpolnjuje redno, in ne pavšalno sredstvo, ki ne potrebuje dokazil. Dolžnik obenem predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks, toda pritožbeno sodišče tega dela njegove vloge ni obravnavalo, ker je za to pristojno sodišče prve stopnje. Pritožba ni utemeljena. Sodišče po določilu 255. člena Zakona o izvršilnem postopku dovoli izvršbo za zavarovanje še ne zapadlih obrokov preživninske terjatve za tiste obroke, ki bodo zapadli v enem letu. Pri tem se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že nastopiti z izvršbo za izterjavo zapadlega obroka. Ker je sodišče prve stopnje iz spisa 1 I ..... ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna. In ker dolžnik ni dokazal in ne dokazuje, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi že plačana (2. točka 260. člena Zakona o izvršilnem postopku), tudi ni razlogov za prenehanje predhodne odredbe. Njegove trditve in priloženo potrdilo L. namreč izkazujejo samo to, da je bil dolžniku na podlagi izpodbijanega sklepa odtegnjen določen znesek od prejemkov, ne pa prostovoljnega plačila (ali dolžnikovega naloga za plačilo) preživninskih obrokov upnici. Ker je torej izvršilno sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila Zakona o izvršilnem postopku, ko je zavrnilo dolžnikov ugovor, je sodišče druge stopnje po določilu 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep. O dolžnikovem zahtevku za povrnitev stroškov pritožbe ni odločalo, ker bo po določilu 32. člena Zakona o izvršilnem postopku o njih odločeno potem, ko bo postopek končan. Določila Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) so uporabljena po pooblastilu iz 14. člena Zakona o izvršilnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 20/78 do 27/90 in RS št. 55/92). Obojna so uporabljena na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).