VSM sodba Cpg 124/93 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. odstavku izreka razveljavi in vrne sodišču I. stopnje v nadaljni postopek. Pritožbeni stroški so nadaljni pravdni stroški.

[JEDRO] Absolutni učinek prisilne poravnave se kaže prav v tem, da učinkuje na vse terjatve - tudi neprijavljena, ki so obstajale v trenutku, ko je bil oklic iz 25.člena ZPPSL 1989 - nabit na oglasno desko sodišča.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je z izvršilnim predlogom na podlagi verodostojne listine, ki ga je vložila dne 27.7.1990, zahtevala od tožene stranke plačilo v znesku 1,623.581,30 sit s pripadki. Tožena stranka je zoper izvršilni sklep v celoti ugovarjala. Po delnem umiku tožbe je med pripravami za glavno obravnavo dne 1.4.1991 začel stečajni postopek nad toženo stranko, kar je prvostopno sodišče s sklepom ugotovilo in pravdni postopek prekinilo. Temu je sledil sklep prvostopnega sodišča z dne 18.2.1993, ki je nadaljeval prekinjeni postopek s pravnimi nasledniki tožene stranke, istočasno pa je razveljavil izvršilni sklep opr. št. Ig 1546/90-2 z dne 2.8.1990 ter tožbo zavrgel. Tožeča stranka se je pritožila zoper tisti del sklepa, s katerim je sodišče zavrglo njeno tožbo. V pravočasni pritožbi iz vseh pritožbenih razlogov je navedla, da je prijavila v stečaju zoper toženo stranko v obsegu, ki je še sporen (ni umaknjen) - kršitve materijalnega in procesnega zakona pa ni obrazložila. Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Sodišče za zavrženje tožbe ali izvršilnega predloga nima nobene opore v 127. členu zakona o prisilni poravnavi in stečaju (v nadaljevanju ZPPSL 1989; Ur.l.SFRJ št.84/89) in tudi ne v 187. členu ZPP, na katera se v razlogih sklicuje. Citirani člen stečajnega zakona govori o napotitvi stečajnega upnika s prerekano terjatvijo na pravdo - pri tem je opiranje na to določilo tudi v nasprotju s navedbo prvostopnega sodišča, da tožnica terjatve sploh ni prijavila v stečaju. Kakšna je povezava s določilom 187. člena ZPP, ki ureja ugotovitveno tožbo pa tudi ni razumljivo, saj je "tožba" , ki jo je sodišče zavrglo - dajatvena in zanjo ni več ovire, ker zoper toženo stranko v času izdaje izpodbijanega sklepa stečajni postopek ne teče. Prvostopno sodišče bo v nadaljnem postopku odločalo o tožbenem zahtevku v obsegu, ki še ni umaknjen in v obsegu prevzema terjatev po pravnih naslednikih. V kolikor je bila s biv. toženo stranko sklenjena prisilna poravnava, bo lahko sedanja tožena stranka obsojena na plačilo v obsegu te poravnave - 3. odstavek 45. člena ZPPSL 1989. Pri tem je še dodati, da na obveze dolžnika iz prisilne poravnave nima nobenega vpliva okoliščina, ali je upnik-tožnik v postopku prisilne poravnave svojo terjatev prijavil. Absolutni učinek prisilne poravnave se kaže prav v tem, da učinkuje na vse terjatve - tudi neprijavljene, ki so obstojale v trenutku, ko je bil oklic iz 25. člena ZPPSL 1989 - nabit na oglasno desko sodišča. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/III ZPP.