VSL sklep III Cp 369/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V pritožbi proti sklepu, s katerim je bilo odločeno o ugovoru in o odložitvi izvršbe, ni več mogoče uveljavljati razlogov, ki bi jih bilo treba navajati v ugovoru in v predlogu za odložitev izvršbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi 1 I ..... z dne 2.7.1993 zavrne in da se zavrne tudi predlog za odložitev izvršbe. Odločilo je tudi, da mora dolžnik povrniti upniku nadaljnje izvršilne stroške.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izvršbo odloži do odločitve o reviziji. V čl. 50 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP niso našteti vsi ugovorni razlogi.

Vozilo, ki je last S. L., ni v dolžnikovi posesti. Že na prvi pogled je očitno, da bo dolžnik utrpel veliko škodo, če bo traktor prodan na dražbi. Opozarja na določilo čl. 71/3 ZIP, saj gre pri traktorju za kmetijski stroj, dolžnik pa ima status kmeta.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče presoja pravilnost izpodbijanega sklepa glede na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku do izdaje izpodbijanega sklepa. To je treba poudariti zaradi tega, ker nastopa v pritožbi dolžnik s trditvami, ki bi jih moral postaviti že prej, da bi sodišče prve stopnje lahko do njih zavzelo stališče. To velja tako za prvi del izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo odločeno o ugovoru, kot tudi za drugi del, s katerim je bilo odločeno o odlogu izvršbe. Ko pritožnik zatrjuje, da je predmet izvršbe kmetijski stroj in da ima status kmeta, bi to lahko bil razlog za ugovor. Vendar v ugovoru proti sklepu o izvršbi tega ni zatrjeval. V pritožbi proti sklepu, s katerim je odločeno o ugovoru, pa tega ne more več uveljavljati, saj je rok za ugovor mimo. Razlogi, ki jih je dolžnik navedel v ugovoru, niso taki, da bi preprečevali izvršbo, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Odločitev o tem, da se ugovor zavrne, je torej pravilna.

Pravilna pa je tudi odločitev o tem, da se zavrne predlog za odložitev izvršbe. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, pritožnik v predlogu ni izkazal verjetnosti, da bo z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Če sedaj šele v pritožbi navaja, kakšno škodo bo pretrpel, to ne more biti upoštevno in tudi ne more pomeniti, da je izpodbijani sklep napačen. Glede na podatke, s katerimi je sodišče prve stopnje razpolagalo ob izdaji sklepa, je odločitev pravilna.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl.380 tč. 2 in čl.381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 14 Zakona o izvršilnem postopku).