VSL sodba Cpg 1371/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO] V predlogu za preložitev naroka za glavno obravnavo tožena stranka ni navedla niti vsebine niti kraja seminarja, ki se ga je udeležila njena pooblaščenka niti ni o tem predložila kakšnega dokazila. Zato sodišče s tem, ko takemu predlogu ni ugodilo, ni kršilo njene pravice do udeležbe v postopku.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora tožeči stranki plačati 37.756,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje ter ji povrniti izvršilne stroške. Za zamudne obresti do vložitve tožbe je sklep o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči povrniti nadaljnje pravdne stroške. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila in predlagala njeno razveljavitev. Navedla je, da sodišče prve stopnje ni imelo zadosti dokazov o obstoju terjatve. Toženi stranki ni dalo možnosti, da se izjasni o dokumentaciji, predloženi na naroku dne 6.7.1993, ki se ga njena pooblaščenka zaradi udeležbe na 3-dnevnem seminarju upravičeno ni mogla udeležiti. S tem so bile bistveno kršene določbe pravdnega postopka, dejansko stanje je bilo nepopolno ugotovljeno, materialno pravo pa zmotno uporabljeno. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. V gospodarskem sporu majhne vrednosti (1. odst. 502. člena ZPP) se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 467. člena ZPP). Zato pritožbeno sodišče ni preizkušalo ali je bilo dejansko stanje v tej zadevi res nepopolno ugotovljeno, kot trdi pritožnica. Ugotovilo je, da niti zatrjevana (po 7. točki 2. odst. 354. člena ZPP) niti kakšna druga bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP ni bila storjena. Odsotnost pooblaščenke tožene stranke na seminarju - pri čemer tožena stranka niti ni navedla na kakšnem seminarju in kje ter o tem predložila kakšnega dokazila - ni opravičen razlog, zaradi katerega bi sodišče prve stopnje moralo preložiti narok za glavno obravnavo. Zato toženi stranki s tem, ko njenemu predlogu za preložitev ni ugodilo, ni kršilo nobene določbe ZPP. Na podlagi dejanskega stanja, kakršnega je ugotovilo, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da ni podan nobeden od pritožbenih razlogov, zato je po 368. členu ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo napadeno sodbo. Skladno z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.