VSL sodba I Cp 59/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Ne gre za bistveno kršitev določb postopka, kajti toženec je zahtevek priznal brezpogojno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 700 DEM po tečaju, ki bo veljal na dan plačila, v roku 15 dni.

Proti sodbi se pritožuje tožena stranka in navaja, da je bil znesek 700 DEM pripravljen plačati pod pogojem, da se razprava s tem konča.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odst. čl. 353 Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, se sodba na podlagi pripoznave lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače. Ko zatrjuje, da je bil pripravljen plačati pod pogojem, da se zadeva s tem konča, bi to sicer lahko pomenilo, da zatrjuje bistveno kršitev določb postopka, ko naj bi torej v resnici ne šlo za brezpogojno pripoznavo. Vendar pa je treba ugotoviti, da je toženec na glavni obravnavi dne 27.3.1992 izjavil, da tožniku res dolguje 700 DEM in da v tem delu tožbeni zahtevek izrecno pripoznava, ker želi, da se spor čim hitreje zaključi (kar pa je nekaj drugega kot trditev v pritožbi, da je bila izjava dana pogojno). Kakih drugih razlogov za nepravilnost sodbe pa ne navaja.

Pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (čl.368. ZPP).