VSM sklep Cpg 475/93 · Višje sodišče v Mariboru
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedPritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv. predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba. Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984.
Legislator headnote
AI generatedVSM sklep Cpg 475/93 · Višje sodišče v Mariboru: Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep o zavrženju izvršilnega predloga. V pritožbi navaja, da je po zahtevi sodišča brezuspešno poizvedoval glede banke in številke bančnega računa dolžnika - ta podatek lahko dobi le sodišče, podredno pa je predlagal premičninsko izvršbo.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnik trpi stroške pritožbe.
[JEDRO]
Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv. predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba. Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984.
[OBRAZLOŽITEV]
Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep o zavrženju izvršilnega predloga. V pritožbi navaja, da je po zahtevi sodišča brezuspešno poizvedoval glede banke in številke bančnega računa dolžnika - ta podatek lahko dobi le sodišče, podredno pa je predlagal premičninsko izvršbo.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnik, ki ni ravnal po pozivu sodišča in v določenem roku izv.
predloga ni popravil oz. dopolnil, lahko v pritožbi uveljavlja, da je bil izvršilni predlog razumljiv in je vseboval vse, kar je treba.
Drugostopenjsko sodišče mora presoditi, ali dejansko obstojajo takšne pomanjkljivosti, da izvršilnega predloga ni mogoče obravnavati - glej stališče biv. jugosl. gosp. koordinacije 21.-23.5.1984. V danem primeru se je prvostopno sodišče sicer nepravilno sklicevalo na določilo člena 198 Zakona o izvršilnem postopku (ZIP), ki ureja izvršbo med pravnimi osebami - tam je obvezna navedba bančnega računa dolžnika in organizacije, ki ta račun vodi. Tukaj pa je dolžnik fizična oseba in mora biti izvršilni predlog sestavljen skladno s členom 98 ZIP, po katerem mora upnik navesti samo organizacijo, ki vodi dolžnikov račun, glede številke računa pa opravi poizvedbe sodišče. Sodišče pa ne more opraviti poizvedb o dolžnikovem računu, če upnik ne navede pri katerem denarni organizaciji se naj te poizvedbe opravijo.
V sklepu o popravi izvršilnega predloga je prvostopno sodišče pravilno zahtevalo podatek o dolžnikovi banki, brez podlage v zakonu pa je zahteva o številki računa. Ker upnik ni sporočil nobenega podatka, so po zakonu nastopile procesne posledice - predlog se v tem obsegu zavrže.
Sodišče pa bo nadaljevalo postopek z izvršbo na premičnine.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na členu 166/I in 154/I ZPP v zv. s členom 14 ZIP.