VSM sklep Cpg 164/94 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Predlagana začasna odredba se ne sme pokrivati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo. Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopno sodišče je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve in sicer odredbe, da mora toženec izročiti tožniku v predlogu navedene nepremične in premične stvari tako, da je začasna odredba takoj izvršljiva.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se je tožeča stranka pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče napačno zavrnilo predlog za začasno odredbo, saj je že iz okoliščine, da toženka ne plača kupnine očitno, da je insolventna. Nadalje je prvostopno sodišče zanemarilo situacijo, da toženka dnevno odtujuje predmete iz objektov, jih uporablja skrajno malomarno in s tem povzroča škodo.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je štelo kot verjeten obstoj zahtevka, ki ga tožnica sicer doslej še ni postavila, namreč zahtevek iz člena 132 ZOR - vrnitev danih stvari po razdrtju pogodbe. Ob pravilnem stališču sodišča prve stopnje, da se predlagana začasna odredba ne sme pokrivati s tožbenim zahtevkom, je dodati, da se zač. odredba ne sme skladati z nobenim verjetno izkazanim zahtevkom - terjatvijo, ne glede na to, ali je zahtevek že uvlejavljan s tožbo, ali pa šele bo.

Začasno odredbo je možno vložiti še pred vložitvijo tožbe. Vsebina začasne odredbe ne sme biti takšna, da se z realizacijo konsumira upnikov pravovarstveni interes za vložitev tožbe. V danem primeru bi toženec po predlagani začasni odredbi moral tožniku izročiti nepremične in premične stvari iz pogodbe, za katero tožnik zahteva, da jo sodišče razveljavi - to pa je zahtevek iz verjetno izkazane terjatve.

Glede na naravo začasne odredbe in iz primerov naštetih v členu 268 ZIP je očitno, da začasna odredba ne pomeni izvršilnega naslova. Prav to pa izhaja iz predlagane začasne odredbe, ko naj sodišče tožencu z odredbo naloži, da mora takoj izročiti tožniku navedene stvari.

Glede na navedeno ni mogoče obravnavati navedb o nevarnosti za izvršb zaradi izročitve stvari takrat, ko bo tožnica imala izvršilni naslov, saj taka začasna odredba ne more biti dovoljena tudi, če nevarnost obstoja.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih pritožnica ni priglasila.