VSM sklep Cpg 467/93 · Višje sodišče v Mariboru

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. št. Ig 1682/93-4 z dne 5.10.1993 po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO] Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti. Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena ZIP določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku. V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka.

[OBRAZLOŽITEV] Upnik je vložil izvršilni predlog na podlagi verodostojnih listin iz čl. 21 ZIP. Po delnem ugovoru je sodišče prve stopnje s sklepom ugotovilo, da je izvršilni sklep delno pravnomočen, v presežnem delu pa štelo izvršilni predlog za tožbo. Zoper ta sklep se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi nepoplne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožba je utemeljena, ne sicer iz uveljavljenega pritožbenega razloga, ampak zaradi kršitve procesnega zakona, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Dolžnik je zoper sklep o dovolitvi izvršbe ugovarjal le delno in sicer v obsegu, ki se nanaša na obračunane zamudne obresti. Prvostopno sodišče bi v takem primeru moralo po 2.odst. 55a člena zakona o izvršilnem postopku (ZIP) določno navesti za kateri del glavnice, obresti in izvršilnih stroškov se izvršilni sklep razveljavi in bo obravnavan v pravdnem postopku. Prvostopno sodišče je o sporni glavnici in obrestih izreklo le posredno, s tem da je določno navedlo v katerem obsegu je izvršilni sklep pravnomočen - takšen izrek pa je nasprotju z že cit. 55a členom ZIP. V izreku, ki je osrednji del sodne odločbe, mora biti v konkretnem primeru določeno, kaj bo predmet pravdnega postopka. Ugotovitev pravnomočnega dela izvršilnega sklepa ni obvezna sestavina sklepa, ki ga mora sodišče izdati po členu 55a ZIP - iz praktičnih razlogov sodišča navedejo obseg pravnomočnosti praviloma v obrazložitvi. V izpodbijanem sklepu sodišče ni določilo v kakšnem obsegu se razveljavi sklep o izvršilnih stroških. Nadalje je prvostopno sodišče nekritično sledilo upnikovemu predlogu, da se naj izvršilni predlog v primeru ugovora šteje kot tožba. Od novele zakona o izvršilnem postopku, ki je stopila v veljavo 1.7.1990 in uvedla sklep s katerim se dolžniku naloži plačilo (kondemnatorni izrek), se po ugovoru dolžnika, ta kondemnatorni izrek obravnava kot po ugovoru zoper plačilni nalog - torej se s sodbo vzdrži v veljavi, ali razveljavi. V ponovnem odločanju bo sodišče določno navedlo obseg izvršilnega sklepa, o katerem bo odločalo pravdno sodišče.