VSL sklep II Cp 604/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24.1.1994 opr.št. D 57/90-103 zavrglo revizijo dedinje M.L., proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp 1743/93 z dne 8.12.1993, v zvezi s sklepom o dedovanju Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Črnomlju, opr.št. D 57/90-81 z dne 22.6.1993. S sklepom z dne dne 25.1.1994, opr.št. D 57/90-104, pa je sodišče prve stopnje zavrglo revizijo dedinje M.L. proti sklepu Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp 1743/93 z dne 8.12.1993 v zvezi s sklepom Temeljnega sodišča v Novem mestu, enote v Črnomlju, opr.št. D 57/90-87 z dne 9.9.1993, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dedinje M.L., naj jo sodišče oprosti plačila taks v tej zapuščinski zadevi. Proti navedenima sklepoma se je pritožila dedinja M.L. v dveh samostojnih pritožbah, ki ju je sodišče druge stopnje enotno obravnavalo. V obeh pritožbah uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb zapuščinskega postopka ter kršitve materialnega prava in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijana sklepa spremeni tako, da dovoli vložitev revizij ali pa naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožb navaja, da veljajo za zapuščinski postopek določbe veljavnega zakona o dedovanju, ne pa določila Zakona o nepravdnem postopku. Po določilu 163. člena Zakona o dedovanju se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom drugače določeno. ZPP pa dovoljuje vlaganje revizije, razen v nekaterih izjamenih primerih, ki pa so natančno navedeni. Med takšne izjeme pa ne sodi predmetna zadeva, tudi zaradi vrednosti zapuščine. Pritožbi nista utemeljeni. Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanih sklepov v mejah razlogov, ki so navedeni v obeh pritožbah ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Oba sklepa, proti katerima je dedinja M.L. vložila reviziji, sta bila izdana v zapuščinskem postopku, kot je utemeljeno poudarilo sodišče prve stopnje v izpodbijanih sklepih in upoštevalo, da je zapuščinski postopek glede na določilo 1. člena Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS št. 30/86), vrsta nepravdnega postopka. Če v Zakonu o dedovanju (Ur. l. SRS št. 15/76 in 23/78) v zvezi s postopkom ni posebnih določb, veljajo splošne določbe nepravdnega postopka. Glede dovoljenosti revizije pa Zakon o dedovanju ne vsebuje posebne določbe. Zato je potrebno uporabiti določilo 34. člena ZNP, po katerih revizja ni dovoljena, če zakon ne določa drugače. Ker izjema, ki bi onemogočala uporabo 34. člena ZNP, po določbah ZD ni predpisana, revizija v zapuščinskem postopku torej ni dovoljena. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, ko je z izpodbijanima sklepoma obe reviziji dedinje M.L. v skladu z določilom 1. odstavka 389. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP kot nedovoljeni zavrglo. Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogo niso podani in ker tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo ter v skladu z določilom člena 380, točka 2 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbah niso bili zaznamovani. Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).