Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 4796/2008 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.4796.2008 AI generated

VSL sodba II Cp 4796/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Case Number VSL sodba II Cp 4796/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).

Legislator headnote

AI generated

VSL sodba II Cp 4796/2008 · Višje sodišče v Ljubljani: Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).

Keywords

AI generated
calculation of disability benefits reduction of supplementary benefits calculation and rates of reimbursement health insurance premium reduction medical expenses covered overpaid insurance benefits
AI generated
VSC Sodba Cp 518/2019
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, (I.) da je tožena stranka (toženka) dolžna v 15 dneh plačati tožeči stranki (tožnici) 8.529,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.2.2017 dalje do plačila, (II.) da se v preostalem delu za plačilo odškodnine v višini 2.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21.2.2017 dalje do plačila tožbeni zahtevek zavrne, (III.) da je toženka dolžna tožnici v 15 dneh plačati 2.410,59 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, (IV.) da je tožnica dolžna toženki v 15 dneh plačati 745,65 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, in (V.) da je toženka dolžna v 15 dneh plačati na račun BPP 492,20 EUR tožničinih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Ugodilni del izpodbijane sodbe (točka I. izreka sodbe) se nanaša na prisojeno odškodnino s pripadki za tožnici nastalo premoženjsko (229,40 EUR) in nepremoženjsko škodo iz naslovov pretrpljenih telesnih bolečin (6.000,00 EUR), strahu (800,00 EUR) in duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti (1.500,00 EUR).
VSC sodba Cp 898/2011
Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah 1 in 3 izreka delno spremeni tako, da se znesek 16.650,00 EUR v točki 1 izreka zniža na znesek 11.650,00 EUR in se zavrne tožbeni zahtevek še za nadaljnjih 5.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2007 do plačila ter se znesek 2.350,95 EUR v točki 3 izreka zniža na znesek 1.961,81 EUR.
Sklep II Ips 677/2004
Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na zahtevo za varstvo zakonitosti.
Sodba II Ips 716/2007
Reviziji se delno ugodi in se sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se glasi: „Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:
VSL sodba I Cp 1276/2000
Pritožbi druge tožene stranke S.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

1. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).

[OBRAZLOŽITEV]

(1) Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, naj tožniku plača odškodnino v znesku 2.212,52 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (1. tč. izreka). Presežni tožbeni zahtevek je zavrnilo (2. tč. izreka) in odločilo še o pravdnih stroških (3. tč. izreka). Obrazložilo je, da prisojeni znesek predstavlja odškodnino za premoženjsko škodo (12,52 EUR) in za nepremoženjsko škodo (2.200,00 EUR; od tega 900,00 EUR za telesne bolečine in nevšečnosti ter 1.300,00 EUR za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti).

(2) Zoper zavrnilni del navedene sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti stroškovno ugodi. Priglaša tudi pritožbene stroške. Ponavlja ugotovljene poškodbe ter posledice in meni, da utemeljujejo višjo denarno odškodnino. Pri tem se sklicuje na načelo enakosti pred zakonom in na sodno prakso v podobnih primerih. Izrecno izpodbija še stroškovno odločitev. Predvsem ga moti, da mu sodišče ni priznalo povračila zneskov izvedenin v celoti (ne glede na uspeh v pravdi) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Svoje stališče opira na določbo 1. odst. 155. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami; od tu ZPP) ter na posamezne odločbe iz sodne prakse. Končno opozarja, da je upravičen tudi do zamudnih obresti od plačanih taks.

(3) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4) Pritožba ni utemeljena.

(5) V obravnavani zadevi je sporna višina nepremoženjske škode, ki jo je utrpel tožnik zaradi zvina palca desne roke s poškodbo notranje vezi osnovnega sklepa (lahek primer po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb). Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno upoštevalo tako načelo individualizacije kot načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Celovito ugotovljene specifičnosti konkretnega škodnega primera (glej razloge na strani 3-6 izpodbijane sodbe), ki za pritožnika niso sporne, je ob upoštevanju sodne prakse v podobnih primerih pravilno pravno ovrednotilo in tožniku skupno prisodilo takratnih 2,4 povprečnih plač. Pri tem ne moti, če je v kakšnem podobnem primeru iz sodne prakse (pritožnik ga niti ne navaja) že bila prisojena višja odškodnina. Bistvenega pomena je, da v konkretnem primeru prisojeni zneski ne izstopajo iz okvirov, ki jih je v podobnih primerih zarisala sodna praksa.

(6) Napačno je pritožbeno stališče, ki zagovarja priznavanje stroškov izvedenca v celoti, ne glede na uspeh v pravdi. Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri (1)). Tudi nekdaj neenotna sodna praksa se je ustalila na stališčih, ki jih sedaj neuspešno napada pritožnik; stroški za izvedenca delijo usodo drugih za pravdo potrebnih stroškov, obresti od pravdnih stroškov pa tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje.

(7) Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, v izpodbijanem delu sodbe pa tudi ni zaslediti kakšne od kršitev iz 2. odst. 350. čl. ZPP, ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (353. čl. ZPP).

(8) Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Po določbi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP nosi stroške pritožbenega postopka pritožnik sam, saj s pritožbo ni uspel.

(1) Enako Betetto v: Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Založba Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana 2006, str. 31.