VSL sklep I Cp 385/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pravico do povračila stroškov in pravico do nagrade za opravljeno delo ima izvedenec po določbi 249. člena ZPP. Pri tem je pomembno le, da izvedenec opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, ni pa pomembno pri odločanju o odmeri nagrade, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim mnenjem oziroma cenitvijo in celo ne, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi sledi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se za opravljeno izvedensko delo sodnemu cenilcu in izvedencu gradbene in strojne stroke A. B. iz K. odmeri nagrada in pripadajoči stroški v znesku 627,90 EUR ter 6% prispevek za PIZ od osebnega prejemka v višini 37,67 EUR. Odločilo je, da se bo nagrada kot avtorski honorar v ustrezni neto vrednosti nakazala na izvedenčev osebni račun iz založenega predujma dedinj ter ugotovilo, da sodni izvedenec ni zavezanec za plačilo DDV.

Dedinja T. M. B. je proti temu sklepu vložila pravočasno pritožbo. Ne odobrava izplačila izvedenine, ker je cenitev izvedena na neustrezen način, izključno v korist lastnice hiše, ker je cenitev zavajajoča, ker se cenilec ni oziral na adaptacijo hiše, izvedene leta 1980, ker ni pravilno prevrednotil nepremičnino na dan 24.11.2007, ker cenitev ne izraža tržne vrednosti nepremičnine, razlika pa je tako očitna, da bi bila po mnenju pritožnice potrebna prijava cenilca za odvzem licence. Pritožnica poleg tega osporava tudi višino honorarja, ker cenilec na stavbi praktično ni imel dela, ker je vse porušeno in je lahko le povzel cenitev R. L. iz leta 1993. Izvedencu se zato lahko prizna le strošek porabljenega časa, največ do vrednosti 100,00 EUR.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 243. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Pravico do povračila stroškov in pravico do nagrade za opravljeno delo ima izvedenec po določbi 249. člena ZPP. Pri tem je pomembno le, da izvedenec opravi delo, ki mu je bilo naloženo s sklepom o postavitvi, ni pa pomembno pri odločanju o odmeri nagrade, ali se stranke oziroma udeleženci postopka strinjajo z izdelanim mnenjem oziroma cenitvijo in celo ne, ali sodišče njegovemu mnenju v odločitvi sledi.

Iz pritožbe dedinje proti obravnavanemu sklepu izhaja, da se predvsem ne strinja z vsebino izvedenskega mnenja, pri tem pa mu očita določene nepravilnosti, ki so lahko le podlaga za njen predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja. Odmere nagrade za izvedenčevo delo pa pritožnica v pritožbi (prepozna vloga z dne 18.12.2008, ki je vsebinsko dopolnitev pritožbe, se ne more upoštevati) opredeljeno ne izpodbija, ko navaja, da izvedenec praktično ni imel nobenega dela in da mu zato priznava le strošek porabljenega časa 100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tudi po višini izvedencu pravilno odmerilo nagrado in stroške skladno z določili Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št. 7/2002 do 84/2008).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni storilo nobene od po uradni dolžnosti upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.