VSL sklep I Cp 870/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa. Udeleženci postopka sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO] Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti dovolilo zaznambo sklepov o izvršbi Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. In 2001/00088 z dne 8.3.2004 in vknjižilo hipoteko v korist upnika pri nepremičninah, vpisanih v vlož. št. 432 k.o. T. in vlož. št. 94 k.o. B., ki so v solasti dolžnikov. Zoper navedeni sklep se dolžnika pravočasno pritožujeta in predlagata njegovo razveljavitev. Navajata, da je v izvršilnem postopku prišlo do grobih kršitev postopkovnih pravil, saj izvršilni predlog sploh ni bil pravilno vročen. Poleg tega je zoper ta predlog vložen ugovor, ki še ni pravnoveljavno procesuiran, zato predlogi za zavarovanje terjatve nimajo veljavnega izvršilnega naslova in niso pravnomočni. Pritožba je bila vročena upniku, ki v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izvršilnem postopku na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi opr. št. II Ig 275/96 z dne 5.3.1996. Pri tem je dovolilo izvršbo tudi za zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah, vpisanih v vlož. št. 432 k.o. T., ki so v solasti obeh dolžnikov, in pri nepremičninah, vpisanih v vlož. št. 94 k.o. B., ki so v solasti dolžnika D. S. , z ugotovitvijo vrednosti in s prodajo navedenih nepremičnin ter poplačilom upnika. Ob upoštevanju okoliščine, da je izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, je prvostopenjsko sodišče v skladu z določilom 2. odstavka 45. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ravnalo pravilno, ko je sklep o izvršbi predložilo zemljiškoknjižnemu sodišču še pred njegovo pravnomočnostjo. Zemljiškoknjižno sodišče namreč po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (1. odstavek člena 86 Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1). Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo v skladu s citiranim zakonskim določilom, saj je od izvršilnega sodišča prejelo obvestilo, kateremu je bil predložen sklep o izvršbi. Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine (člen 167 ZIZ), izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače (1. odstavek 46. člena ZIZ), za zaznambo izvršbo pa zakon kaj drugega ne določa. Če pa zemljiškoknjižno sodišče dovoli zaznambo izvršbi, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (člen 88 ZZK-1), in sicer v skladu z določbo 2. odstavka člena 87 ZZK-1. Odločitev glede zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke je glede na navedene razloge pravilna in jo pritožbene navedbe ne omajejo. Dejstva v pritožbi, ki merijo na kršitev pravil postopka v izvršilnem postopku, pa na izpodbijano odločitev nimajo vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče je namreč vezano na obvestilo izvršilnega sodišča in priloženi sklep o izvršbi (1. odstavek člena 86 ZZK-1) in so te navedbe lahko upoštevne le v izvršilnem postopku. Na osnovi navedenega in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1). Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 2. odstavka 120. člena ZZK-1 v zvezi s členom 35 ZNP.