VSL sklep II Cp 247/94 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO] Ni nov dokaz in obnovitveni razlog v smislu 9. tč. čl. 421 ZPP po pravnomočnosti sodbe pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za obnovo postopka z dne 25.6.1993. Hkrati je odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 1.500,00 SIT. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka, ki navaja, da je odločitv sodišča prve stopnje preuranjena, ker ne upošteva dejstva, da novo izvedeniško mnenje izvedenca R. B. v celoti negira izvedeniško mnenje izvedenke M. S., ki je bilo podlaga za zavrnitev tožnikovega tožbenega zahtevka v predmetni pravdni zadevi. Mnenja je, da je stališče sodišča prve stopnje o tem, da drugo izvedeniško mnenje ne predstavlja novega dokaza in da je bil ta dokaz že izveden, zmotno ter da je sodišče prve stopnje s tem, ker na obnovitvenem naroku ni zaslišalo izvedenca R.B. in ga po potrebi soočilo z izvedenko M. S., storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, ker se izpodbijani sklep zaradi tega ne da preizkusiti. Poleg tega pa sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo nobenega razloga, zakaj ni upoštevalo ugotovitve izvedenca R. B.. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in v celoti ugoditev predlogu za obnovo postopka, podrejeno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Pritožba ni utemeljena. Po oceni sodišča druge stopnje je odločitv sodišča prve stopnje pravilna. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je bil v predmetni pravnomočno končani pravdni zadevi v postopku pred izdajo prvostopne sodbe izveden dokaz z izvedencem ter da po pravnomočnosti pridobljeno mnenje drugega izvedenca o istih dejanskih okoliščinah, čeprav drugačno, ne more predstavljati obnovitvenega razloga v smislu 9. točke 421. člena ZPP. Tožeča stranka je namreč že v postopku pred pravnomočnostjo predmetne pravdne zadeve predlagala izvedbo dokaza z drugim izvedencem in je bil njen predlog zavrnjen, pa tudi v primeru, da tega ne bi storila, vseeno ne bi bilo po pravnomočnosti pridobljeno mnenje drugega izvedenca razlog za obnovo postopka v smislu citiranih določil ZPP, ker se možnost uporabiti nov dokaz ne bi pridobila šele s pridobitvijo takega izvedeniškega mnenja. Neutemeljeno je tudi stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, ker na obnovitvenem naroku ni zaslišalo izvedenca R. B. in ga po potrebi soočilo z izvedenko M. S., saj bi takšno postopanje sodišča prve stopnje že pomenilo odločanje o glavni stvari in ne odločanje o dovolitvi oziroma nedovolitvi obnove postopka. Prav tako pa tudi ne drži navedba pritožbe, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedlo nobenega razloga, zakaj ni upoštevalo ugotovitve izvedenca R. B., saj kot že povedano, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da to izvedeniško mnenje ni šteti za obnovitveni razlog v smislu citiranih določil ZPP. Pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa tudi ni storilo kršitev, na katere mora paziti sodišče druge stopnje v smislu 2. odstavka 365. člena ZPP, zato je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.