VSL sodba I Cp 4483/2008 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO] Veljavna je samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon (gre za formo ad valorem). Glede na to, da priča ni bila prisotna, ko je oporočiteljica podpisovala oporoko in da se na listino kot priča tudi ni podpisala, niso podane predpostavke za veljavnost oporoke po 64. čl. ZD.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje ni dovolilo spremembe tožbe z dne 28.1.2008 (1. točka izreka) in ugotovilo, da je darilna oporoka brez datuma, s katero je oporočiteljica S. G. za dediča določila toženca V. G. pravno neveljavna, ker ne predstavlja pismene oporoke pred pričami po 64. členu Zakona o dedovanju. Svojo odločitev je utemeljilo predvsem na tem, da zaslišana priča S. R. ni potrdil, da bi bil navzoč v času, ko je oporočiteljica G. S. darilno oporoko podpisovala, in zanikal, da bi se na njej podpisal kot priča. Zoper sodbo in sklep se pritožuje tožena stranka, ki navaja, da je tožeča stranka ni izkazala interesa za vložitev tožbe, ker je imela na voljo še druge možnosti za uveljavitev svojega zahtevka. Sodišče je bistveno kršilo določila postopka, ko je upoštevalo izjavo priče R.S., da oporoke ni podpisal, saj to preprosto ni res. Ker tožeča stranka v spis tudi ni vložila originala darilne oporoke, ki jo izpodbija, bi sodišče že zato moralo njen tožbeni zahtevek zavrniti. Sodišče na predlog tožene stranke ni opravilo uradnih poizvedb o prebivališču priče M. J. in s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Poleg tega je odločilo izven postavljenega tožbenega zahtevka in sicer, da je izpodbijana oporoka neveljavna, ker je fotokopija, čeprav je tožeča stranka tožbi v zatrjevala, da je pogodba neveljavna, ker priča R.S. oporoke ni podpisala. Sodišče tudi ni izvedlo dokaza z izvedencem grafologom, ki bi lahko potrdil ali pa ovrgel izpovedbe priče R. S. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne skupaj s stroškovno posledico oziroma podredno, da sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Iz sklepa Okrajnega sodišča v Trbovljah, opr. št. D 48/2003 z dne 16.4.2007, sledi, da je bil tožnik napoten na pravdo s tožbo proti V. G. da med drugim uveljavlja tudi zahtevek, da darilna oporoka ni veljavna. Ker je tožnik tožbo vložil v skladu z napotilom zapuščinskega sodišča, je njegov pravni interes izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom (pravno mnenje objavljeno v poročilu VS Republika Slovenija št. 1/94). Na podlagi določila 64. člena ZD je za veljavnost pismene oporoke pred pričami potrebna obličnost, ki je predpisana v 1. odstavku tega člena: Oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka. Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da ti pogoji niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi nato ugotovilo odločilna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke pred pričami. Izpodbijana sodba ima ugotovitev o tem, da priča R.S., ko je oporočiteljica podpisovala sporno listino, ni bila navzoča in da se na listino kot priča tudi ni podpisala. Oporoka pa je enostranski strogo osebno in strogo formalni pravni posel za primer smrti. Ali so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi v zgoraj citiranem 1. odstavku 64. člena določeni pogoji za veljavnost oporoke, je pomembno zato, ker je po določilu 62. člena istega zakona veljavna samo tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon (gre za formo ad valorem). Tožeča stranka je tožbeni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti oporoke utemeljevala s trditvami, da priča R.S. oporoke ni podpisal. Takšna trditev tožeče stranke je potrdil tudi zaslišani R.S.. Druge priče pa ni bilo mogoče zaslišati, ker tožena stranka ni pravočasno sporočila njenega pravilnega naslova. Tako pomanjkljivemu dokaznemu predlogu, ki ne vsebuje niti naslova predlagane priče, pa sodišče ne more slediti (236. člen ZPP), kot tudi ni dolžno opraviti uradnih privedb, saj tožena stranka ni izkazala, da bi bile njene poizvedbe o naslovu priče v uradni evidenci neuspešne. Ker priča R.S. ni potrdil, da je oporočiteljica pred njim podpisala "darilno oporoko" in izjavila, da je pa njena oporoka, predpostavke za veljavnost oporoke v smislu določila 64. člena ZD, niso izpolnjene, četudi bi na "darilni pogodbi" dejansko bil njegov lastnoročni podpis. Neizvedba dokaza z izvedencem grafologom ni vplivala na izid te pravde, ker bi bila oporoka veljavna le ob kumulativnem upoštevanju vseh obličnostnih zahtev. S tem niso podani ne uveljavljani pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter izpodbijano odločitev potrdilo (353. člen ZPP).