VSL sklep I Cp 688/2009 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje .

[JEDRO]

Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da odloča o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka ali njegovi pravilnosti, o tem bo namreč odločalo sodišče v pravdi.

Dejstvo, da predlagatelj s tožbo zahteva (tudi) izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne spremeni dejstva, da gre za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 8.12. 2008 pri nepremičnini vpisani v podvložku št. 2843/28 k.o. ..., v korist predlagatelja Z., dovolilo zaznambo spora zaradi pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem po tožbi, ki je bila 25.9.2008 vložena na Okrožnem sodišču v Novem mestu.

Zoper ta sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje K. - lastnica nepremičnine, v breme katere je bila vpisana zaznamba spora. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in navaja, da je sodišče sklep izdalo brez predloga predlagatelja in brez vročitve le tega nasprotni udeleženki. Predlagatelj zoper nasprotno udeleženko ni vložil lastninske tožbe, pač pa tožbo na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Ne glede na to predlagatelj tudi nima nobene pravne podlage, da bi od nasprotne udeleženke karkoli zahteval, družba G. je v stečaju, predlagatelj ni priglasil izločitvenega zahtevka, niti prijavil terjatve. Priposestvovanje na družbeni lastnini ni možno, na to pa mora paziti sodišče po uradni dolžnosti ves čas postopka.

Po trditvi pritožnika sodba (pravilno sklep) tudi nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so le-ti v nasprotju z listinskimi dokazi, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke 339. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Predlog za zaznambo spora je bil, kot je razvidno iz dohodnega žiga, vložen pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju 6.11. 2008 po pooblaščencu predlagatelja. Predlogu so bile priložene vse potrebne listine in plačana sodna taksa. Po 123. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) sme sodišče na prvi stopnji odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis, če ta zakon ne določa drugače. Sodišče, ki je odločalo o predlogu za zaznambo spora, je torej ravnalo pravilno, ko predloga ni vročalo pritožnici.

O dovolitvi zaznambe odloča sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim v zakonu (29. člen ZZK-1). Zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice se po 1. odst. 79. člena istega zakona dovoli na podlagi tožbe vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice. Predlagatelj je, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu zoper nasprotno udeleženko vložil tožbo , ki se vodi pod opr. št. P 382/2008 in s katero od nasprotne udeleženke kot tožene stranke zahteva ugotovitev, da je nepremičnina z ident. št. ..., vpisana v vl. št. 2843/28 k.o. ...., njena last, pri čemer zatrjuje pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Tožbo s potrdilom o vložitvi je predlagatelj priložil predlogu. S tem so izpolnjeni zakonski pogoji, da sodišče dovoli zaznambo spora. Ni stvar zemljiškoknjižnega sodišča, da bi odločalo o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka ali njegovi pravilnosti, saj bo o tem odločilo sodišče v pravdi. Sem spada tako odločanje o aktivni legitimaciji tožeče stranke, pravočasnosti kot tudi pravni podlagi tožbe. Dejstvo, da predlagatelj s tožbo pod točko 2 zahtevka zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine, ne spremeni dejstva, da gre (točka 1 zahtevka) za tožbo, s katero se zahteva ugotovitev lastninske pravice.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik svoje trditve o zatrjevani absolutni bistveni kršitvi postopka po 14. točki 339. člena ZPP ni konkretiziral, sodišče pa kršitve ni ugotovilo.

Ker tudi uradni preizkus izpodbijanega sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.