Legislator Case Law & Legislation
VSM sodba Cpg 354/93 ECLI:SI:VSMB:1994:CPG.354.93 AI generated

VSM sodba Cpg 354/93 · Višje sodišče v Mariboru

Case Number VSM sodba Cpg 354/93
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 45.000,00 sit pritožbenih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Legislator headnote

AI generated

VSM sodba Cpg 354/93 · Višje sodišče v Mariboru: Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 45.000,00 sit pritožbenih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

Keywords

AI generated
disputed debt construction cost overruns contractor remuneration claim costs of enforcement construction costs outstanding copyright royalties
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 45.000,00 sit pritožbenih stroškov v osmih dneh, da ne bo izvršbe.

[JEDRO] Višina zamudnih obresti je urejena z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti, ki je predpis kogentne narave in torej izven domene prostega razpolaganja strank.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od tožene stranke plačilo za opravljena gradbena dela v znesku 4,143.599,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Na podlagi delne pripoznave je sodišče prve stopnje izdalo delno sodbo. Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala le tisti del delne sodbe, s katerim je le-ta od posameznih priznanih 90%-nih zneskov določilo zakonite zamudne obresti. Pritožnik torej navaja, da je tudi višino zamudnih obresti pripoznal le v višini 90%-ov. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe. Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti. Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da pritožba ni utemeljena in sicer iz naslednjih razlogov: Iz izjave tožene stranke o pripoznavi na glavni obravnavi dne 10.3.1993 (r. št. 10) ni mogoče zanesljivo povzeti takšno voljo stranke, kot to navaja v protožbi, saj tudi ni verjetno, da bi od dela priznane glavnice dolžnik menil, da je dolžan plačati samo del obrestne mere. Vendar tudi v primeru, da je tožena stranka res pripoznala višino obrestne mere le v višini 90% tega sodišče ne bi smelo upoštevati. Po določilu 3. člena ZPP sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki naprotuje prisilnim predpisom. Višina zamudnih obresti je urejena z zakonom o obrestni meri zamudnih obresti (Ur.l.RS št. 14/92 in 13/93), ki je predpis kogentne narave in torej izven domene prostega razpolaganja strank. Zato se pripoznanje tožene stranke v višini 90%-ov tožbenega zahtevka lahko nanaša le na glavnico oz. posamezne zneske od katerih tečejo zakonite zamudne obresti. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu člena 166/I v zvezi s členom 154/I ZPP. Tožeča stranka je vložila po odvetniku odgovor na pritožbo in je glede na vrednost spornega predmeta upravičena do vrnitve 45.000,00 sit kar predstavlje 750 točk odvetniške nagrade iz 2. točke 15. tar. številke odvetniške tarife.