VSL sklep I Cp 2420/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in predlog za obnovo meje zavrže. Predlagatelj mora v 15 dneh prvemu nasprotnemu udeležencu povrniti 5.710,00 SIT stroškov pritožbenega postopka.

[JEDRO] Ker Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnovitve meje (če so npr. mejniki premaknjeni, poškodovani ali nespoznavni), mora sodišče predlog za obnovo meje zavreči.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje obnovilo mejo med parcelama št. 14/1 in št. 12 obe k.o. S. Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava pritožuje prvi nasprotni udeleženec in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlog zavrže. Zatrjuje, da Zakon o nepravdnem postopku ne pozna obnove meje, marveč le ureditev meje, kadar je ta sporna. V konkretnem primeru, ko je bila meja določena v mejnem ugotovitvenem postopku, torej ne gre za ureditev meje. Dejstvo, da naj bi prvi udeleženec samovoljno odstranil mejnik, pa ne more biti razlog za postopek za ureditev meje. Razen tega je sodišče tudi zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbe 131. do 139. člena Zakona o nepravdnem postopku, pa tudi spornega mejnega prostora ni ugotavljalo. Končno je izrek izpodbijanega sklepa v nasprotju z razlogi. V izreku je namreč ugotovljeno, da se mapna meja ne spremeni, v razlogih pa, da je mejno znamenje, ki je postavljeno s tem sklepom, le ponovna vzpostavitev spornega mejnika (sodišče ne pove katerega). Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno opozarja, da Zakon o nepravdnem postopku ne pozna več obnove meje, marveč le ureditev meje, kadar je ta sporna (131. čl. ZNP). V primeru, če je meja med parcelama urejena bodisi sodno bodisi na podlagi soglasja lastnikov v mejnem ugotovitvenem postopku, ni mogoče govoriti o spornosti meje. Če se izgubijo ali poškodujejo mejna znamenja, jih je tedaj mogoče vzpostaviti na način, ki ga določa 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur. l. SRS št. 2/76). Če pa je kateri od mejašev prekršil prepoved iz 2. odst. 12. čl. Zakona o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS št. 16/74 in 42/86), to je uničil, poškodoval ali premestil mejna znamenja, je proti njemu mogoča tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom. Ker torej v primeru uničenja mejnih znamenj ni predvidena sodna ureditev meje, je predlog nedovoljen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in predlog za obnovo meje zavrglo (3. tč. 380. čl. ZPP). Ker je tako prvi nasprotni udeleženec uspel s pritožbo, mu mora predlagatelj povrniti stroške pritožbenega postopka (5. odst. 35. čl. ZNP). Ti znašajo 5.710,00 SIT, predstavljajo pa sodno takso, nagrado za delo odvetnika in poštne stroške. Sodna taksa je odmerjena v skladu z Zakonom o sodnih taksah, nagrada za delo odvetnika pa v skladu s tarifo o odvetniških storitvah (2. odst. 155. čl. ZPP).