VSL sklep I Cp 1519/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO] Če dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarja v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev, z razveljavitvijo sklepa v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, sodišče odloči hkrati tudi, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi.

[OBRAZLOŽITEV] V tej izvršilni zadevi na podlagi verodostojne listine je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom zaradi dolžnikovega ugovora v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev, razveljavilo sklep o izvršbi (točka 2. izreka) in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi. Proti sklepu se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je ugovarjal proti sklepu v celoti, prvo sodišče pa ga je razveljavilo le v drugi točki. Sodišče ne more odločiti, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdi, to je odvisno od upnika, sodišče pa ne sme spodbujati pravdanja. Neuko stranko bi moralo sodišče pozvati, da plača takso, šele nato izdati opomin. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik je proti sklepu o izvršbi ugovarjal v delu, s katerim mu je bilo naloženo, da poravna terjatev (2. točka izreka). Zato je prvo sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 55a. člena ZIP razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovolilo izvršbo, in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku, saj se po citirani določbi postopek nadaljuje kot pri ugovoru proti plačilnemu nalogu (29. poglavje ZPP). S takšno odločitvijo je določbe ZIP uporabilo pravilno in je tudi pritožbeno grajo, ki se nanaša na upnikova upravičenja, da sproži pravdni postopek, in v zvezi s tem očitek, da sodišče spodbuja pravdanje, potrebno zavrniti. Glede pritožbenega očitka, ki se nanaša na zahtevano plačilo takse za opomin, pa je pritožniku potrebno povedati, da je prvo sodišče ravnalo zakonito, ker je v skladu z določbo četrtega odstavka 26. člena Zakona o sodnih taksah terjalo tudi takso za opomin, ker dolžnik takse za ugovor, ki ga je sodišče prejelo po pošti, ni plačal. Odločitev prvega sodišče je zaradi povedanega pravilna in zakonita, zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 381. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.