VSL sklep Kp 1441/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi javnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO] Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.

[OBRAZLOŽITEV] Z uvodoma navedeno sodbo sodišča prve stopnje je bil obtoženi iz razloga po 3. tč. 350. čl. ZKP oproščen obtožbe kaznivega dejanja tatvine po čl. 165/I KZ RS. S stroški kazenskega postopka je bil obremenjen proračun. Proti tej sodbi se je pritožil javni tožilec zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je v svoji sodbi ugotovilo, da vrednost lesa, ki si ga je imel namen prilastiti obtoženi, ne doseže 5.000,00 SIT, kar je objektivni pogoj kaznivosti in je zato obtoženega oprostilo obtožbe, da je storil kaznivo dejanje poskusa tatvine po I. odstavku 165. člena KZ RS. Pri tem je izhajalo s stališča, da je realna vrednost lesne mase enaka odkupni ceni lesa. Pritrditi je potrebno pritožbi, da je tako razlogovanje sodišča napačno, saj se vrednost stvari vedno ugotavlja glede na dejansko, tržno vrednost. V konkretnem primeru je torej treba izračunati skupno vrednost lesa na podlagi prodajne cene lesa. To pa pomeni, da je bila skupna vrednost vzetega lesa 5.039,00 SIT, tako kot je zatrjevano v obtožbi in je torej poskus kazniv. Sodišče prve stopnje pa ima, glede na to, da gre za poskus kaznivega dejanja ter glede na osebnost storilca in vrednost, možnost ocenjevati dejanje v okviru čl. 8/II KZ RS. Glede na zgoraj povedano, je bilo treba utemeljeni pritožbi javnega tožilca ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.