VSL sklep Cpg 801/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO] Sodišče prve stopnje ni upoštevalo določb Zakona o javnem pravobranilstvu in je vročalo vsa pisanja neposredno toženi stranki (občini). Ni tudi upoštevalo predloga javnega pravobranilca za preložitev glavne obravnave, v katerem je javni pravobranilec navedel, da je bil od občine obveščen o datumu glavne obravnave šele dva dni pred glavno obravnavo.

[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku in naložilo toženi stranki v plačilo 2.655,20 SIT z zamudnimi obrestmi od 14.2.1991 dalje, po računu tožeče stranke št. 32201385. Tožena stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, v kateri navaja, da uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Zmotna je ugotovitev sodišča, da je bila obravnava opravljena v navzočnosti obeh pravdnih strank. Tožena stranka je predlagala preložitev glavne obravnave, sodišče pa tega ni upoštevalo in je obravnavo opravilo iz neznanih razlogov brez tožene stranke. Res je, da je tožena stranka predložila original dobavnice, vendar sodišče ni upoštevalo, da je bila toženi stranki dobavnica izročena šele z računom. Napačna je ugotovitev, da je dobavnica, ki jo je predložila tožeča stranka, identična s tisto, ki jo je predložila tožena stranka. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je res v uvodu izpodbijane sodbe zmotno navedlo, da je bila glavna obravnava opravljena v navzočnosti obeh pravdnih strank. Toda ta zmotna in nepravilna navedba v uvodu sodbe še ne pomeni bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zaradi katere bi bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti. Predmetni spor je spor majhne vrednosti (1. odst. 502. čl. ZPP). Sodba, s katero je končan spor majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 467. čl. ZPP). Tožena stranka je v uvodu svoje pritožbe sicer navedla, da sodbo izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V nadaljevanju pritožbe pa je uveljavljala tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, saj je navedla, da ji ni znano, zakaj sodišče ni upoštevalo njenega predloga za preložitev glavne obravnave. S tem je zatrjevala bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila v postopku na prvi stopnji storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. čl. ZPP. Po 2. čl. Zakona o javnem pravobranilstvu (Ur.l. SRS 19/76 - Ur.l. SRS 5/91) zastopa občine v premoženjskopravnih sporih javni pravobranilec. Sodišče prve stopnje pa je v tem sporu vsa pisanja in vabila za toženo stranko vročalo toženi stranki neposredno, kar je v nasprotju s 1. odst. 138. čl. ZPP. Ker vabilo toženi stranki ni bilo pravilno vročeno, ni bilo pogojev za izvedbo glavne obravnave, na kateri je sodišče izdalo izpodbijano sodbo. Sodišče pa bi moralo upoštevati tudi vlogo zakonitega zastopnika tožene stranke, ki je sodišču sporočil, da je bil šele dne 30.3.1993 od tožene stranke obveščen o zadevi in o tem, da je določena glavna obravnava. Iz navedenega je razvidno, da zakonitemu zastopniku tožene stranke vabilo ni bilo vročeno, od tožene stranke same pa tudi ni bil pravočasno obveščen o glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je poleg 1. odst. 138. čl. ZPP kršilo tudi 3. odst. 293. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP. S tem nepravilnim ravnanjem sodišče prve stopnje toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (7. točka 2. odst. 354. čl. ZPP), zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odst. 369. čl. ZPP).