VSL sklep Cpg 669/93 · Višje sodišče v Ljubljani

1. Pritožba se kot prepozna zavrže. 2. Tožena stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO] Tožena stranka je z generalnima pooblastiloma za zastopanje pooblastila dve pooblaščenki. Ker nobenega od teh pooblastil ni preklicala, je sodišče toženi stranki sodbo pravilno vročilo tako, da jo je vročilo eni izmed pooblaščenk. Dejstva, da je na zadnji glavni obravnavi in v pritožbi na strani tožene stranke nastopala druga pooblaščenka, ni mogoče šteti za preklic pooblastila prve pooblaščenke, ki je sodelovala v predhodnem delu postopka, saj mora preklic pooblastila biti izrečen.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo izdani sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. in 3. točki izreka ter hkrati toženi stranki naložilo povrnitev 4.600,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.2.1993 do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka, ki je pri tem priglasila pritožbene stroške. Sicer pa je (med drugim) navajala, da ji je prvostopna sodba bila nepravilno vročena (šele dne 31.3.1993). Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbenega odgovora. Pritožba je prepozna, torej nedopustna. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče izpodbijano sodbo vročilo odv. L. kot pooblaščenki tožene stranke (dne 22.3.1993). Zoper to sodbo pa se je tožena stranka pritožila po odv. O. (dne 6.4.1993). Iz podatkov Temeljnega sodišča v X, enote v X izhaja, da ima odv. L. generalno pooblastilo za zastopanje tožene stranke deponirano pod št. Su 11/11-11 in da to pooblastilo ob deponiranju generalnega pooblastila za odv. O. pod št. Su 22-2/22-22 s strani tožene stranke ni bilo preklicano. Torej sta obe omenjeni pooblaščenki pooblaščeni za zastopanje toženke. Skladno z 2. odst. 138. čl. ZPP pa zadošča, da se v primeru, če ima stranka več (zakonitih zastopnikov ali) pooblaščencev, pisanje vroči enemu izmed njih. Ni namreč mogoče šteti, da je pooblastilo odv. L. bilo preklicano že na podlagi dejstva, da je tožena stranka za zastopanje pooblastila drugo pooblaščenko (odv. O.), če prvega pooblastila ni izrečno preklicala (tako, da bi sodišče bilo o tem seznanjeno - glej 1. in 2. odst. 99. čl. ZPP). Morebitne posledice takšne opustitve (preklica pooblastila) zato nosi tožena stranka sama (saj ima stranka lahko tudi več pooblaščencev). Tako se pokaže, da je izpodbijana sodba bila pravilno vročena in da je rok za pritožbo zoper to sodbo (v skladu z 2. točko 500. čl. in 2. odst. 112. čl. ZPP) potekel dne 30.3.1993 (torek). Torej je bila pritožba z dne 6.4.1993 prepozna. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot nedopustno zavrglo (1. točka 380. čl. ZPP). Zato ni preizkušalo pravilnosti izpodbijane sodbe. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odst. 166. čl. v zvezi z določbo 1. odst. 154. čl. ZPP.