VSL sklep II Cp 1667/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se kot neutemeljeni zavrneta in se izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

[JEDRO] Ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe, vložen po preteku roka 8 dni, je bil pravilno zavržen kot prepozen.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 24.2.1993 na predlog upnika izdalo sklep z dne 26.5.1993, s katerim je utesnilo izvršbo za plačani del glavnice v znesku 18.219,00 SIT. S sklepom z dne 12.8.1993 pa je zavrglo ugovor dolžnikov proti sklepu o dovolitvi izvršbe kot prepozen. Proti tema sklepoma sta se pritožila dolžnika iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. V pritožbi proti prvemu sklepu navajata, da sklep o dovolitvi izvršbe dolžnikoma ni bil nikoli vročen. Zato sta skupaj s to pritožbo zoper sklep o utesnitvi izvršbe vložila tudi ugovor zoper domnevni sklep o dovolitvi izvršbe. Izpodbijani sklep naj se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi zoper sklep o zavrženju ugovora pa navajata, da iz obrazložitve tega sklepa izhaja, da naj bi dolžnika prejela sklep o izvršbi dne 18.3.1993. To ne drži, na povratnicah v spisu nista podpisa dolžnikov. To se lahko ugotovi s primerjavo podpisov na pooblastilih. Ker jima sklep ni bil vročen, rok za ugovor ne more biti zamujen. Tudi ta sklep naj se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbi nista utemeljeni. Kot izhaja iz poštne povratnice, priložene k listu 4 spisa, je poštno pošiljko - sklep o dovolitvi izvršbe - prejela dolžnica osebno, prevzela pa je to pošiljko tudi za dolžnika in sicer po predhodnih obvestilih pravilno kot nadomestno vročitev. To se je zgodilo 18. marca 1993. Odtlej dalje je tekel 8-dnevni rok za ugovor, ki sta ga dolžnika vložila šele 22.6.1993, kar je nedvomno prepozno. Da pa sta dolžnika sklep o dovolitvi izvršbe dejansko prejela, izhaja tudi iz njunega dopisa pooblaščencu upnika (priloga A 1) in sicer z dne 18.3.1993, ko mu s pojasnilom "glede na vaš predlog o izvršbi" pošiljata kopijo plačila računa. Sodišče prve stopnje je torej pravilno odločilo, ko je ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe kot prepozen zavrglo (člen 52 in 53 Zakona o izvršilnem postopku). Prav tako je pravilen tudi drugi izpodbijani sklep, s katerim je bila utesnjena izvršba z upoštevanjem delnega plačila glavnice. Podan ni noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov. Tudi to pritožbo je bilo zato treba zavrniti.