VSL sklep II Cp 1044/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Za presojo, ali je pri starem avtomobilu določene pomanjkljivosti, ki jih ugotovi kupec, šteti za stvarne napake, je pomembno, ali je prodajalec zatrjeval, da je avtomobil generalno obnovljen, pa se izkaže, da ni bil.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je dolžan plačati tožniku na račun kupnine za avtomobil Mercedes 220 D 32.500,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 23.4.1991 dalje do plačila ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 6.250,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje toženec in uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da naj bi bil avtomobil po trditvah prodajalca generalno popravljen, zaradi česar je imel tudi visoko kupnino. Takoj po prevzemu avtomobila so bile ugotovljene napake, katere je prodajalec spretno prikril in zamolčal. Po ustnem in pismenem dogovoru je bila kupnina znižana za 2.500 DEM ali v protivrednosti 35.000,00 tolarjev. Sodišče se v sodbi sklicuje predvsem na opustitev plačila predujma za izvedenca avtomobilske stroke. Meni, da bi bil izvedenčev pregled avtomobila po dveh letih nerealen in popolnoma brezpredmeten. Sodišču tudi očita, da ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ima prav ko pravi, da je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Nerazčiščeno je ostalo vprašanje obstoja skritih napak, na katere se sklicuje toženec. Po oceni prvostopnega sodišča je potrebno zatrjevane napake pripisati starosti in iztrošenosti vozila.

Prvostopno sodišče se neutemeljeno sklicuje na to, da tožena stranka ni dokazala, da bi šlo za napake, ki jih je prodajalec zamolčal ali za morebitne skrite napake, saj ni založila stroškov za delo izvedenca, ki bi na ta vprašanja odgovoril. Kot pravilno navaja toženec v pritožbi, izvedenec tega niti ne bi mogel ugotoviti, saj so te napake že sanirane. Kot dokaz svojim trditvam pa je toženec predlagal zaslišanje prič, ki bi izpovedale glede zatrjevanih skritih napak, vendar je prvostopno sodišče njihovo zaslišanje zavrnilo kot nepotrebno. Nerazčiščeno je ostalo tudi vprašanje toženčevega zatrjevanja, da je tožnik pristal na znižanje kupnine v znesku 2.500 DEM v tolarski protivrednosti. Izpodbijana sodba tudi nima nobenih razlogov glede zatrjevanja o generalnem popravilu avtomobila.

Bistvenega pomena za odločitev v zadevi je namreč ali je bilo s strani tožnika zatrjevano, da je generalno obnovljen tudi motor avtomobila. Tožena stranka namreč v postopku zatrjuje, da je tožnik trdil, da je bil generalno obnovljen tudi motor, kar tožnik zanika.

Prvostopna sodba tako nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, poleg tega pa je ostalo iz spredaj navedenih razlogov dejansko stanje tudi nepopolno ugotovljeno. Zato je potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo na podlagi 369. in 370. čl. ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku bo moralo prvostopno sodišče izvesti po strankah predlagane dokaze z zaslišanjem prič, po potrebi izvesti še druge dokaze (z izvedencem v primeru, da se bo po zaslišanju prič pokazala taka potreba) in nato o zadevi ponovno odločiti.