VSL sklep II Cp 1501/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sklep o motenju posesti je izvršilni naslov tudi za odstranitev ovire, ki je bila pred pravnomočnostjo sklepa postavljena na služnostno pot namesto ovire, opisane v sklepu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžikov zoper svoj sklep z dne 25.2.1991, s katerim je bila dovoljena izvršba z odstranitvijo ovir, s služnostne poti ter z izrekom denarne kazni zaradi dosege opustitve oviranja upnice pri uporabi te poti, kakor tudi rubež dolžničinih OD zaradi poplačila izvršilnih stroškov.

Proti sklepu se dolžnika pritožujeta zaradi kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Za odstranitev postavljene ovire upnica nima izvršilnega naslova, saj se sodba (pravilno sklep) glasi na odstranitev razprostrte kovinske mreže, sedaj pa so na eni strani kovinska vrata. Ta vrata niso zaklenjena. Podan je tako ugovorni razlog po 2. točki 1. odst. 50. člena ZIP. Dolžnika sta omenjena vrata namesto mreže namestila v času, ko pravdni postopek še ni bil pravnomočen. Ker je kazen zagrožena le za bodoča motitvena dejanja, teh pa ni bilo, niti jih upnica ne zatrjuje, je denarna kazen izrečena neutemeljeno in v nasprotju z materialnimi predpisi.

Pritožba ni utemeljena.

Res je v točki 2/I izreka pravnomočnega sklepa o motenju posesti v zadevi z dne 17.9.1990 odločeno, da morata toženca odstraniti s služnostne poti postavljeno oviro, opisano v tč. 1 /I, to pa je razprostrta kovinska mreža, vendar je obenem tudi odločeno, da se morata v bodoče (torej po motenju 9.5.1990) vzdržati vsakih takih ali podobnih dejanj, naperjenih v motenje uporabe te poti po tožnici.

Nobenega dvoma tako ni, da je smisel omenjenega izvršilnega naslova ta, da se tožnici omogoči uporaba služnostne poti, kakršno je izvajala pred motitvenim dejanjem. Nadomestitev ene ovire z drugo, kar dolžnika celo v pritožbi priznavata, nedvomno uporabo poti preprečuje ali vsaj ovira, ne glede na to, ali je do zamenjave prišlo pred ali po pravnomočnosti izvršilnega naslova. Na podlagi omenjenega izreka torej uupnica ob nespornih navedenih dejstvih utemeljeno zahteva izvršbo, tako z odstranitvijo (nove) ovire kot z izrekom denarne kazni, ki je namenjena preprečitvi bodočih posegov, to je posegov, ki bi sledili prvotnemu motitvenemu dejanju. Vrata namesto mreže so bila postavljena po tem dejanju, očitno tudi motijo uporabo poti upnici, kakor je zanesljivo ugotovljeno v razlogih izpodbijanega sklepa na podlagi nazornega upničinega opisa in končno tudi navedb samih dolžnikov.

Tako procesne določbe kot materialno pravo so torej glede na povedano pravilno uporabljene, zato zatrjevani ugovorni in pritožbeni razlog nista podana. Izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora je zato pritožbeno sodišče potrdilo (čl. 380 tč. 2 ZPP v zv. s čl. 14 ZIP).