VSL sklep II Cp 2027/93 · Višje sodišče v Ljubljani
Legislator summary
AI generatedPritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V primeru, da je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo, je potrebno priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu. Fotokopija v takem primeru ne zadostuje. V primeru, da upnik ne zadosti zgoraj navedenim pogojem, ga mora sodišče prve stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava pozvati, da to stori v določenem roku, sicer v nasprotnem primeru izvršilni predlog zavrne.
Legislator headnote
AI generatedVSL sklep II Cp 2027/93 · Višje sodišče v Ljubljani: Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da ni prav, da se mu nič ne verjame. V resnici sta upnici njemu več dolžni kot on njima. Ko bosta oni njemu povrnili vse, bo tudi on njima.
Full text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
V primeru, da je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo, je potrebno priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu. Fotokopija v takem primeru ne zadostuje. V primeru, da upnik ne zadosti zgoraj navedenim pogojem, ga mora sodišče prve stopnje v okviru pravilne uporabe materialnega prava pozvati, da to stori v določenem roku, sicer v nasprotnem primeru izvršilni predlog zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika.
Zoper tak sklep se pritožuje dolžnik, ki v pritožbi navaja, da ni prav, da se mu nič ne verjame. V resnici sta upnici njemu več dolžni kot on njima. Ko bosta oni njemu povrnili vse, bo tudi on njima.
Glede hiše v Ornuški vasi dolžnik navaja, da jo je naredil težko s pokojno ženo in mu je to edini dom.
Pritožba je utemeljena.
Trditve, ki jih dolžnik navaja v pritožbi so sicer neutemeljene. V izvršilnem postopku sodišče ni pristojno, da se ukvarja s tem komu verjame, ko pa je podlaga odločanja izvršilni naslov v katerega vsebino izvršilno sodišče ne sme posegati. Iz teh razlogov v izvršilnem postopku ni mogoče ugotavljati koliko upnici dolgujeta dolžniku kot zmotno meni dolžnik v pritožbi. Prav tako se ni izvršilno sodišče dolžno ukvarjati kako je dolžnik zgradil stanovanjsko hišo.
Ob tem, ko je v ugovoru dolžnik oporekal pravnomočnost izvršilnega naslova bi moralo sodišče prve stopnje pozvati upnika, da predloži izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu na katerem bi moralo biti potrdilo o izvršljivosti, ker o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji isto sodišče (prvi odstavek čl. 36 ZIP). Ker sodišče prve stopnje ni postopalo tako, temveč je dovolilo izvršbo na podlagi fotokopije izvršilnega naslova, kar je v nasprotju z materialnopravnimi predpisi ZIP (čl. 36 ZIP) je s takim postopanjem napačno uporabilo materialno pravo, na kar pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (čl. 365/2 ZPP) in je bilo vsled tega utemeljeni pritožbi dolžnika ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 14 ZIP). V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje pozvati upnika, da predloži izvršilni naslov v izvirniku ali overjen prepis s potrdilom o izvršljivosti ter potem ponovno odločiti o ugovoru dolžnika.