VSL sklep II Cp 1112/93 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO] Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes tožnika.

[OBRAZLOŽITEV] Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo, tožniku pa naložilo, da toženima strankama povrne pravdne stroške. Proti sklepu se pritožuje tožnik, ki smiselno predlaga njegovo razveljavitev. Navaja, da ima za vložitev tožbe, kakršno je vložil, pravni interes, ker je glede na različna pričanja tožencev, kot izhajajo iz zapisnikov, v negotovosti, katere izjave tožencev so resnične. Z vprašanjem pravnega interesa se prvostopno sodišče ni ukvarjalo in je neutemeljeno zavrglo tožbo, češ da je nedopustna po Zakonu o pravdnem postopku. Pritožba ni utemeljena. Predpostavka dopustnosti ugotovitvene tožbe je pravni interes tožnika (187. čl. ZPP). Pravnega interesa na ugotovitvenem zahtevku, kot je postavljen v tožbi, pa tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča ni izkazal. S svojim zahtevkom namreč tožnik očitno meri na razveljavitev sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 4.3.1993, opr. št. II Cp 1351/92, ker naj bi bila ta sodba posledica neresničnih izpovedb tožencev, kot izhajajo iz raznih zapisnikov, s tem, da je pritožbeno sodišče oprlo svojo odločitev na te izpovedbe. Tožnik pa na takšen način ne more doseči razveljavitve pravnomočne sodbe. Razlog za obnovo postopka, kot eno od izrednih pravnih sredstev je tudi, če se opira sodna odločba na krivo izpovedbo priče (4. tč. 421. čl. ZPP). Vendar pa mora stranka, ki s tega razloga predlaga obnovo postopka, krivo izpovedbo priče ali izvedenca dokazovati z ustrezno pravnomočno sodbo, izdano v kazenskem in ne pravdnem postopku. S takšno sodbo, kot jo predlaga tožnik, torej ta ne bi mogel doseči nobenih zanj pomembnih pravnih učinkov, zato pa tudi ni izkazan pravni interes na ugotovitveno tožbo. Iz teh razlogov je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da tožba, kot jo je tožnik vložil, ni dopustna in jo je zavrglo.