Sklep I R 38/97 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlogu za prenos pristojnosti se ne ugodi.

[JEDRO] Ob velikem številu tožnikov, glede katerih pa se razlogi za uporabo določbe 68. člena ZPP ne zatrjujejo, bi predlagana delegacija ne bila niti smotrna niti tehtna - četudi se pri tem zanemari razpravljanje o njeni utemeljenosti samo glede tožnika F. B. Sodišče, ki je postopek za delegacijo sprožilo, naj najprej presodi smotrnost ločitve pravde, ki se na omenjenega tožnika nanaša. Šele ločena pravda bi nato mogla biti predmet delegacije po določbi 68. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV] V pravdni zadevi, ki je vodena pred Okrožnim sodišče v C. pod opr. št. P 202/95 in v kateri nastopajo kot tožeča stranka A. B. in ostali (taboriščniki - ukradeni otroci), ki uveljavljajo plačilo odškodnine proti toženi stranki Republiki Sloveniji, je okrožna sodnica, ki vodi postopek, predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča z obrazložitvijo, da je po razširitvi tožbe nastopil kot tožnik tudi F. B., ki je oče sodnice celjskega sodišča F. B., odvetnik A. R., ki zastopa tožečo stranko pa je svak te sodnice. Pooblaščenec tožečih strank se je predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča uprl in predlagal njegovo zavrnitev. Predlog ni utemeljen. Po 68. členu ZPP lahko Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kot izhaja iz navedenega določila, mora biti določitev drugega stvarno pristojnega sodišča pogojena z razlogi smotrnosti oziroma tehtnosti, saj se s tem posega v zakonsko določeno delitev pristojnosti med sodišči. Vendar pa v tem primeru opisani pogoj ni izpolnjen. V pravdi nastopa 210 tožnikov, katerih zahtevki temelje na istovrstni dejanski in pravni podlagi. Če je za katerega od njih morebiti podana situacija, ko so zaradi sorodstvenih ali drugačnih vezi z enim od sodnikov sodišča na sedežu razpravljajočega sodišča podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranosti sojenja, to še ne narekuje delegacije celotne pravde na drugo sodišče. Po določbi 313. člena ZPP je namreč v okviru vodstva glavne obravnave mogoče določiti ločeno obravnavanje posameznih zahtevkov, torej v tem primeru odločiti o izločitvi tožbenega zahtevka tožnika F. B. zaradi zatrjevanih okoliščin - če so res podane v taki meri, da je nato tako izločena pravda lahko predmet postopka za delegacijo pristojnosti. Ob velikem številu tožnikov, glede katerih pa se razlogi za uporabo določbe 68. člena ZPP ne zatrjujejo, bi predlagana delegacija ne bila niti smotrna niti tehtna - četudi se pri tem zanemari razpravljanje o njeni utemeljenosti samo glede tožnika F. B. Sodišče, ki je postopek za delegacijo sprožilo, naj najprej presodi smotrnost ločitve pravde, ki se na omenjenega tožnika nanaša. Šele ločena pravda bi nato mogla biti predmet delegacije po določbi 68. člena ZPP. Opisani razlogi so torej narekovali zavrnitev predloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.